Nekatera imena iz zgodovine se zdijo tako samoumevna, da jih jemljemo kot večne. Amerika je Amerika, Kolosej je Kolosej, Vizantija je Vizantija. A prav pri teh izrazih se skriva zanimiv zasuk: marsikateri naziv, ki ga danes uporabljamo brez premisleka, v času nastanka sploh ni bil v vsakdanji rabi ali pa je pomenil nekaj drugega.
Takšni jezikovni premiki niso le zanimivost za ljubitelje zgodovine. Pokažejo tudi, kako poznejši rodovi poimenujejo preteklost po svoje, jo razlagajo na novo in ji včasih dodajo oznake, ki jih sodobniki dogodkov niso poznali.
Amerika, ki dolgo ni bila Amerika
Avtohtona ljudstva so svoje dežele poimenovala z lastnimi izrazi, med drugim kot Otok želve in Zrela zemlja. Za Kolumba in njegove sodobnike pa so bile novo odkrite dežele Zahodna Indija. Šele pozneje se je uveljavil izraz Novi svet.
Vespucci pred Kolumbom v imenu celine
Na začetku 16. stoletja je nemški kartograf Martin Waldseemüller predlagal, da bi novi kontinent poimenovali Amerika, po pomorščaku Amerigu Vespucciju. Prav Vespucci je bil med tistimi, ki so zgodaj opozarjali, da te dežele niso del Azije.
PREBERI TUDI: Osnovne grške besede, ki vam bodo olajšale potovanje
Fevdalizem, ki ga srednji vek ni poznal kot sistem
Ljudje v srednjem veku niso govorili, da živijo v fevdalizmu ali fevdalnem sistemu. Uporabljali pa so izraz feudum za leno oziroma zemljiški posest. Izraz fevdalizem so šele na začetku 17. stoletja uvedli zgodovinarji, da bi opisali skupni vzorec družbenih odnosov.
Veliki vojna, ne prva svetovna vojna
Svetovni spopad med letoma 1914 in 1918 se je med trajanjem in tudi po koncu imenoval Velika vojna. Šele po drugi svetovni vojni je dobil številčno oznako, da bi ga lažje ločili od poznejšega konflikta.
Kolosej, Vizantija in Tretji rajh pod drugačnimi imeni
V antičnem času se je današnji Kolosej imenoval Amphitheatrum Flavium, po flavijski dinastiji. Ime Kolosej se je uveljavilo pozneje, po ogromnem Neronovem kipu v bližini. Tudi Vizantija je sodoben zgodovinopisni izraz. Prebivalci so sebe imenovali Rimljani oziroma Romeji, svojo državo pa Rimsko cesarstvo.
Izrazi, ki jih je ustvarila poznejša razlaga
Podobno velja za izraz Tretji rajh. Nacisti so uporabljali druga poimenovanja, denimo Veliko nemško cesarstvo. Izraz Tretji rajh je širšo rabo dobil šele po letu 1945, zlasti v angleško govorečem prostoru. Takšni primeri lepo pokažejo, da zgodovina ni le niz dogodkov, temveč tudi zgodba o tem, kako jih poimenujemo. Prav v imenih se pogosto skriva največja razlika med preteklostjo in današnjim pogledom nanjo.
