Zimske gume imajo lahko še vedno pet ali šest milimetrov profila, pa kljub temu ne zagotavljajo več dobrega oprijema. Razlog je pogosto njihova starost. Gumijasta zmes se z leti spreminja, izgublja prožnost in se slabše prilagaja površini ceste. Težave so lahko posebej izrazite na mokrem, zasneženem in poledenelem vozišču.
Pred začetkom obvezne uporabe zimske opreme, ki v Sloveniji nastopi v nedeljo, 15. novembra, zato ni dovolj preveriti samo globine profila. Pozorni moramo biti tudi na starost pnevmatik, vidne poškodbe in njihovo splošno stanje. Pnevmatika je namreč lahko zakonsko ustrezna, vendar zaradi staranja ne zagotavlja več takšne varnosti kot nekoč.
Zakaj stare pnevmatike izgubijo oprijem?
Zimske pnevmatike so izdelane iz posebne gumene zmesi, ki mora ostati dovolj prožna tudi pri nizkih temperaturah.
Prav prožnost omogoča, da se pnevmatika bolje prilagaja neravninam vozišča. Skupaj z obliko profila in številnimi drobnimi zarezami v tekalni površini pomaga zagotavljati oprijem na snegu, mokri cesti in drugih zahtevnih podlagah.
S staranjem pa se lastnosti gumene zmesi spreminjajo. Na to vplivajo kisik, toplota, sončna svetloba, način uporabe in shranjevanja.
Pnevmatika lahko zato postopoma izgublja prožnost, čeprav ima še vedno razmeroma globok profil.
To je posebej pomembno za voznike, ki letno prevozijo malo kilometrov. Njihove pnevmatike se lahko obrabljajo počasi, vendar se staranju materiala ne morejo povsem izogniti.
Kako stare so lahko zimske pnevmatike?
V Sloveniji ni splošno določene najvišje starosti, pri kateri bi morali zimske pnevmatike obvezno zamenjati.
AMZS pojasnjuje, da lahko sodobne pnevmatike ob ustrezni globini profila, brez poškodb in ob pravilnem shranjevanju uporabljamo približno šest do osem let.
Uporabo pnevmatik, starejših od deset let, pa odsvetuje, saj lahko staranje gumene zmesi občutno vpliva na njihove lastnosti.
To ne pomeni, da je vsaka sedem let stara pnevmatika že nevarna ali da bo vsaka deset let stara pnevmatika do zadnjega dne zagotavljala enak oprijem.
Dejansko stanje je odvisno od uporabe, prevoženih kilometrov, izpostavljenosti vremenskim vplivom in morebitnih poškodb.
Če so pnevmatike starejše od petih ali šestih let, je zato smiselno njihovemu stanju nameniti več pozornosti in jih po potrebi dati pregledati vulkanizerju.
Starost preverite s štirimi številkami na pnevmatiki
Starost pnevmatike lahko preverimo sami. Na njenem bočnem delu poiščemo oznako DOT oziroma štirimestno oznako datuma izdelave.
Prvi dve številki označujeta teden izdelave, zadnji dve pa leto.
Če je na pnevmatiki zapisano DOT 3220, to pomeni, da je bila izdelana v 32. tednu leta 2020. Novembra 2026 je takšna pnevmatika stara že nekaj več kot šest let.
Oznaka DOT 1423 pomeni, da je pnevmatika nastala v 14. tednu leta 2023, zato je stara približno tri leta in pol.
Pri nekaterih pnevmatikah je celotna oznaka datuma vidna samo na eni strani. Če je na zunanji strani ne najdete, je lahko obrnjena proti notranjosti vozila.
Starost sicer sama po sebi ne pove vsega, je pa dober razlog, da pri starejših pnevmatikah preverimo tudi njihovo stanje.
Zakonska meja je tri milimetre, AMZS priporoča štiri
Slovenska zakonodaja za pnevmatike, ki štejejo kot zimska oprema, določa najmanj tri milimetre globine profila.
Toda ta vrednost predstavlja zakonsko mejo in ne priporočila za najboljšo varnost.
AMZS za vožnjo v zimskih razmerah priporoča najmanj štiri milimetre profila. Globji kanali namreč pomagajo pri odvajanju vode in snežne brozge ter omogočajo učinkovitejše delovanje pnevmatike na zasneženi podlagi.
Pnevmatika s tremi milimetri profila je lahko še skladna s slovenskimi predpisi, vendar ima na snegu praviloma slabše lastnosti kot primerljiva pnevmatika z več profila.
Poleg tega se bo pnevmatika, ki ima že na začetku zime samo tri milimetre profila, med nadaljnjo uporabo še obrabljala. Tako lahko zakonsko mejo doseže oziroma preseže že pred koncem sezone.
Na kaj morate biti še posebej pozorni?
Poleg profila in starosti je priporočljivo preveriti tudi bočnice pnevmatik.
Drobne površinske razpoke so lahko znak staranja materiala. Globoke razpoke, izbokline, ureznine in druge vidne poškodbe pa zahtevajo strokovni pregled, saj lahko pomenijo resnejšo nevarnost.
Pozorni bodite tudi na neenakomerno obrabo. Če je pnevmatika na eni strani izrazito bolj obrabljena kot na drugi, je lahko vzrok nepravilna nastavitev podvozja ali neustrezen tlak.
Tlak v pnevmatikah je priporočljivo preverjati redno, še posebej ob večjih temperaturnih spremembah. Merimo ga pri hladnih pnevmatikah in upoštevamo vrednosti, ki jih predpisuje proizvajalec avtomobila.
Čeprav imajo pnevmatike na videz dober profil, jih je treba ob poškodbah ali sumu na zmanjšan oprijem pregledati oziroma zamenjati.
Pravilno shranjevanje lahko podaljša njihovo uporabnost
Veliko voznikov zimske pnevmatike spomladi odstrani in jih do naslednje sezone shrani v garažo, klet ali vrtno lopo.
Pri tem je pomembno, da niso izpostavljene neposrednemu soncu, veliki vročini in kemikalijam.
Najprimernejši je suh, temen in zmerno hladen prostor.
Pnevmatike brez platišč praviloma hranimo pokončno, tiste na platiščih pa lahko položimo vodoravno ali jih obesimo na primerne nosilce.
Pred shranjevanjem jih očistimo in označimo, na katerem mestu avtomobila so bile nameščene.
Ker se obvezna zimska oprema začne uporabljati že 15. novembra, je zdaj pravi trenutek, da poleg globine profila preverite tudi štirimestno oznako datuma izdelave.
Če ugotovite, da so vaše pnevmatike stare sedem, osem ali več let, naj njihovo stanje pred zimsko sezono oceni strokovnjak. Tudi pnevmatika z navidezno odličnim profilom namreč ni nujno primerna za še eno zimo.
