Srebrnoproga napihovalka oziroma Lagocephalus sceleratus se v Jadranu pojavlja vse pogosteje. Gre za invazivno vrsto, ki se je iz vzhodnega Sredozemlja razširila tudi proti severu, njena prisotnost pa je pomembna predvsem zaradi dveh razlogov: lahko povzroča škodo ribištvu, predvsem pa je izrazito strupena za človeka. Hrvaški Institut za oceanografijo in ribarstvo je marca 2026 znova opozoril na ulove te vrste v južnem in srednjem Jadranu.
Če jo ulovite, je najpomembnejše preprosto pravilo: ribe ne jejte, ne ponujajte je drugim in je ne puščajte tam, kjer bi jo lahko pojedel pes ali mačka. Pri živem primerku previdno tudi pri odstranjevanju trnka, saj ima napihovalka zelo močne zobe.
Strup ostane tudi po kuhanju
Nevarnost predstavlja tetrodotoksin, močan nevrotoksin, ki blokira prenos živčnih signalov. Pri hujši zastrupitvi lahko pride do mišične paralize, motenj srčnega ritma in odpovedi dihanja. Tetrodotoksin je toplotno obstojen, zato ga običajno kuhanje ne uniči.
To pomeni, da ribe ni mogoče narediti varne preprosto s kuhanjem, pečenjem ali zamrzovanjem.
Tudi evropska zakonodaja je zelo jasna. Ribjih proizvodov iz družine Tetraodontidae, kamor sodijo napihovalke, ni dovoljeno dajati na trg za prehrano ljudi.
Zato je zavajajoča tudi predstava, da lahko vsak ulovljeno napihovalko pripravi po zgledu japonskega fuguja. Pri srebrnoprogi napihovalki tega ne smemo početi.
Kaj narediti, če jo ulovite na Hrvaškem?
Pri živem primerku so poleg strupa težava predvsem zobje. Prstov ne približujte ustom. Če morate odstraniti trnek, uporabite dolge klešče in z ribo ravnajte čim manj.
Sam dotik kože pri nepoškodovani koži ni primerljiv z nevarnostjo zaužitja, vendar je previdnost smiselna. Po rokovanju si umijte roke in se medtem ne dotikajte ust ali oči.
Ulova je smiselno tudi dokumentirati. Fotografirajte ribo, zapišite čim natančnejšo lokacijo, datum, približno globino in velikost primerka.
Na Hrvaškem je trenutno najbolj smiseln naslov za prijavo Institut za oceanografiju i ribarstvo v Splitu, ki spremlja pojavljanje tujerodnih in potencialno nevarnih vrst v Jadranu. Institut je tudi nacionalna raziskovalna ustanova za morsko biologijo, ribištvo in spremljanje tujerodnih vrst.
Za zdaj pa ni objavljenega enotnega javnega protokola, ki bi vsakemu rekreativnemu ribiču natančno določal, ali mora tak primerek takoj usmrtiti, shraniti ali oddati. Če je primerek zanimiv za raziskovalce ali muzejsko zbirko, je zato najbolje najprej poklicati pristojno ustanovo in se dogovoriti za prevzem.
Kaj pa, če jo ulovite v slovenskem morju?
Tudi v Sloveniji bi bil tak ulov pomemben podatek. Raziskovanje tujerodnih vrst v slovenskem morju vodi predvsem Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, ki že več let spremlja njihovo širjenje in zbira informacije tudi od ribičev ter druge zainteresirane javnosti.
Če bi v slovenskem morju ujeli sumljivo napihovalko, je zato smiselno narediti fotografije, shraniti podatke o lokaciji in najdbo sporočiti Morski biološki postaji Piran.
Tudi tu velja najprej varnost: ribe ne jejte in je brez potrebe ne prijemajte z golimi rokami okoli glave in ust.
Ker so si posamezne vrste napihovalk lahko podobne, naj dokončno določitev vrste opravi strokovnjak. Hrvaški institut je že opozoril, da v Jadranu živijo tudi druge napihovalke, med katerimi niso vse enako strupene. Zaradi možnosti zamenjave pa svetuje previdnost pri vseh predstavnicah te skupine.
Zakaj ribiče skrbi njeno širjenje?
Srebrnoproga napihovalka ne predstavlja težave samo zaradi toksina. Gre za močno in gibljivo ribo z zobmi, ki lahko poškoduje trnke, mreže in ulov.
V vzhodnem Sredozemlju je postala dovolj številčna, da jo ribiči obravnavajo kot resnega škodljivca. Hrvaški strokovnjaki opozarjajo, da ponavljajoči se ulovi kažejo na možnost, da je vrsta v Jadranu že vzpostavila populacijo.
Ali bo postala tako pogosta kot nekatere druge invazivne vrste, še ni mogoče zanesljivo napovedati. Vendar vsak nov ulov severneje v Jadranu pomaga raziskovalcem spremljati, kako hitro se širi.
Za slovenskega dopustnika ali rekreativnega ribiča na Hrvaškem je zato bistvo zelo preprosto: fotografirajte jo, zapišite lokacijo, ne jejte je, pazite na zobe in najdbo sporočite strokovnjakom.
