Asimina po sajenju ne obrodi takoj. Iz naših izkušenj lahko povemo, da smo na prve plodove čakali približno pet do šest let. Drevo je vmes lepo raslo, razvijalo velike liste in vsako pomlad znova vzbujalo pričakovanje, toda opaznejšega pridelka dolgo ni bilo. Prav zato naj vas prva leta brez plodov ne prepričajo, da je z rastlino nekaj narobe.
Pri asimini je potrpežljivost del pridelave. Čas do prvega pridelka je odvisen od tega, ali smo posadili cepljeno sadiko ali sejanec, koliko je bila sadika stara ob nakupu, kako se je prijela in ali ima v bližini primernega opraševalca. Pet do šest let od sajenja zato ni nič nenavadnega, predvsem kadar drevo najprej več energije namenja koreninam in rasti.
Zakaj asimina več let raste, plodov pa še ni?
Mlada asimina mora najprej razviti dovolj močan koreninski sistem, deblo in rodne poganjke. Rast je lahko v prvih letih precej zadržana, posebno po presajanju. Asimina ima občutljive korenine in globljo glavno korenino, zato ji premikanje ter poškodbe koreninske grude ne ustrezajo. Tudi na dobrem mestu potrebuje čas, da se zares ustali.
Pomembna je vrsta sadike. Cepljeno drevo lahko začne roditi v dveh do treh letih, medtem ko lahko sejanec do prvega pridelka potrebuje precej dlje, tudi do deset let. V praksi na čas vplivajo še podnebje, oskrba in stanje sadike, zato teh številk ne smemo razumeti kot natančen rok.
Naša izkušnja s prvimi plodovi po petih do šestih letih je nekje v sredini tega razpona. Drevo lahko pred tem že zacveti, vendar vsak cvet še ne pomeni, da bo iz njega nastal plod. Mlajša rastlina lahko cvetove odvrže, težava pa je lahko tudi slaba oprašitev.
Pri nas se je sprememba pokazala postopoma. Prva leta smo spremljali predvsem rast poganjkov in večanje listov, nato so se pojavili cvetovi, vendar brez plodov. Šele v naslednjih sezonah so po cvetenju ostale majhne zelene zasnove. Tudi takrat uspeh še ni zagotovljen, saj jih lahko nekaj odpade. Prvi plodovi zato pomenijo začetek rodnosti, ne še polne košare.
Eno drevo cveti, vendar pridelek kljub temu izostane
Asimina razvije značilne temno rdeče do rjavovijolične cvetove, ki se odprejo pred listi ali ob njihovem razvoju. Za zanesljivejši pridelek je priporočljivo posaditi vsaj dve genetsko različni sorti. Nekatere sorte veljajo za delno samooplodne, vendar je pridelek ob navzkrižnem opraševanju praviloma boljši.
Cvetov ne obiskujejo predvsem čebele, temveč pri opraševanju sodelujejo tudi muhe in hrošči. Na vrtu, kjer je teh opraševalcev malo, lahko cvetenje mine brez večjega učinka. Nekateri vrtičkarji zato cvetni prah med drevesoma previdno prenesejo z mehkim čopičem, vendar mora biti cvetni prah z enega drevesa prenesen na cvet druge sorte ob pravem času.
Kaj lahko naredimo, medtem ko čakamo na prve plodove?
Asimina najbolje napreduje v globoki, rodovitni in zmerno vlažni zemlji, ki ne ostaja razmočena. Mlado drevo med sušnimi obdobji redno zalivamo, tla okoli njega pa zastremo, da se ne pregrevajo in prehitro izsušijo. Zastirka ne sme ležati tik ob deblu. V prvih letih je koristna tudi zaščita pred najmočnejšim soncem, pozneje pa odraslo drevo za dobro rodnost potrebuje dovolj svetlobe.
Pretirano gnojenje ne bo čudežno pospešilo prihoda prvih plodov. Preveč dušika lahko spodbuja bujno rast poganjkov na račun cvetenja. Bolj smiselni so enakomerna oskrba z vodo, dovolj prostora, zdrava tla in potrpežljivo opazovanje razvoja.
Prvi pridelek je lahko zelo skromen. Na drevesu se pojavijo le eden, dva ali nekaj plodov, večje število pa lahko pričakujemo šele v naslednjih sezonah. Mlade asimine tudi ni dobro obremeniti s prevelikim pridelkom, saj še vedno gradi krošnjo.
Pet ali šest let čakanja se sliši dolgo, vendar asimina po tem obdobju šele začenja pokazati svoj pravi potencial. Naša je dokaz, da odsotnost plodov v prvih sezonah še ni neuspeh. Če drevo zdravo raste, cveti in ima ob sebi ustreznega opraševalca, mu je pogosto treba dati predvsem tisto, česar na vrtu ne moremo kupiti: čas.
