Danes je državni praznik, vendar ni dela prost dan. Kaj praznujemo 23. septembra?

Danes, 23. septembra, v Sloveniji praznujemo dan slovenskega športa. Gre za državni praznik, vendar ne za dela prost dan, zato šole, trgovine, podjetja in javne ustanove praviloma delujejo po običajnem urniku. Tako določa tudi zakon o praznikih in dela prostih dnevih.

Datum ni bil izbran naključno. Prav 23. septembra 2000 je Slovenija na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojila prvi zlati olimpijski medalji po osamosvojitvi. Najprej sta zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik, nekaj ur pozneje pa še strelec Rajmond Debevec. Takrat je na olimpijskih igrah prvič zazvenela tudi slovenska himna v čast zmagovalcem iz samostojne Slovenije.

Državni praznik je od leta 2020

Dan slovenskega športa je med državne praznike prišel leta 2020. Državni zbor je spremembo zakona sprejel junija istega leta, praznik pa smo prvič praznovali 23. septembra 2020.

Namen praznika ni samo spomin na vrhunske športne dosežke. Država ga je zasnovala tudi kot dan, ki spodbuja gibanje in opozarja na pomen telesne dejavnosti za zdravje in kakovost življenja. Na spletnih straneh vlade šport opisujejo tudi kot pomemben dejavnik povezovanja ljudi ter mednarodne prepoznavnosti Slovenije.

Praznik se časovno ujema še z začetkom Evropskega tedna športa, ki vsako leto poteka od 23. do 30. septembra. V tem obdobju po Sloveniji potekajo različne športne aktivnosti, namenjene predvsem temu, da se v gibanje vključi čim več ljudi.

Zakaj imamo praznik, če moramo v službo?

Slovenski zakon pozna več državnih praznikov, ki niso dela prosti dnevi. Poleg dneva slovenskega športa so med njimi denimo dan Primoža Trubarja, priključitev Primorske k matični domovini, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra.

To pomeni, da gre za uradno priznane dneve posebnega pomena za državo, ne pa nujno tudi za dan, ko zaposlenim pripada prost dan.

Dan slovenskega športa ima zato precej drugačen značaj kot denimo dan državnosti ali Prešernov dan. Namesto prostega dne je njegov poudarek predvsem na simboliki in na spodbudi, da vsaj del dneva namenimo gibanju. Za marsikoga je lahko že krajši sprehod, tek, kolesarjenje ali ura rekreacije povsem v duhu praznika.