Po jesenskem premiku ure se stemni že pozno popoldne. Sprehodov, obiskov in pogovorov na dvorišču je lahko manj, predvsem pri starejših, ki živijo sami ali težje zapuščajo dom. Dnevi postanejo krajši, navade se spremenijo, druženje pa se lahko neopazno omeji na občasne telefonske pogovore.
Za ohranjanje stikov ni potrebno veliko. Pomaga že dogovorjen telefonski klic, reden obisk soseda, skupen sprehod ali vključitev v dejavnost domačega društva upokojencev. Pomembneje od števila poznanstev je, da imamo nekaj ljudi, s katerimi se lahko redno pogovarjamo in na katere se lahko obrnemo.
V Sloveniji je 25. oktobra začel veljati zimski čas. Konec oktobra se zato že okoli pete ure popoldne začne mračiti, v naslednjih tednih pa bodo popoldnevi še krajši. Za ljudi, ki so vajeni druženja na prostem, je to lahko precejšnja sprememba.
Zakaj so krajši dnevi za nekatere starejše težji?
Starejši ljudje niso nujno osamljeni, če živijo sami. Marsikdo ima rad mir, ustaljen dnevni red in čas zase.
Drugače je, kadar si človek želi več stikov, vendar do njih težko pride.
Nekateri ne vozijo več avtomobila, drugim večerne izhode otežujejo slabša mobilnost, mraz ali strah pred padci na mokrih in slabo osvetljenih poteh.
Če so otroci in vnuki oddaljeni, prijateljev pa je z leti manj, se lahko vsakdanji pogovori precej razredčijo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da osamljenost ni isto kot življenje brez družbe. Človek se lahko počuti osamljenega tudi med ljudmi, posebej če nima občutka bližine in povezanosti.
Dolgotrajen občutek osamljenosti lahko vpliva tudi na duševno počutje. Zato je koristno, da ohranjanju stikov namenimo nekaj pozornosti, še preden se začnejo tedni, v katerih skoraj ne zapustimo doma.
Pet načinov, kako ostati povezan tudi jeseni
1. Dogovorite se za telefonski klic ob istem času
Včasih je najtežje narediti prvi korak. Človek noče motiti otrok, ki so v službi, ali prijateljev, ki imajo svoje obveznosti. To lahko rešimo s preprostim dogovorom. Na primer, da se s hčerko slišimo vsak torek po kosilu ali s prijateljem ob nedeljah dopoldne.
Tako pogovor ni prepuščen naključju. Obe strani vesta, kdaj se bosta slišali, in si lažje vzameta čas. Ni treba, da klic traja dolgo. Včasih je dovolj deset minut pogovora o tem, kaj se je zgodilo čez dan.
Če se dogovorjeni klic izjemoma ne izide, ga lahko prestavimo. Pomembno je, da ostane prijetna navada, ne dodatna obveznost.
2. Poskusite z videoklicem, če vam je to blizu
Telefon omogoča pogovor, videoklic pa doda še obraz človeka, s katerim govorimo. Za stare starše, katerih vnuki živijo drugje, je lahko posebno prijetno, če jim ti pokažejo risbo, novo igračo ali kaj, kar so ustvarili v šoli.
Za videoklice ni treba poznati vseh funkcij pametnega telefona. Dovolj je, da se naučimo sprejeti klic in po potrebi sami poklicati enega od bližnjih.
Koristno je, če nam družinski član postopek pokaže večkrat in na listek zapiše preprosta navodila.
Kdor videoklicev ne mara ali nima ustrezne naprave, zaradi tega ne izgublja ničesar. Običajen telefonski pogovor je prav tako dragocen.
3. Ohranite vsaj eno redno druženje v domačem kraju
Številna slovenska društva upokojencev organizirajo srečanja, pohode, izlete, telovadbo, ustvarjalne dejavnosti in družabne dogodke. Na voljo so tudi večgeneracijski centri, knjižnice in druge ustanove, kjer se lahko ljudje družijo brez večjih stroškov.
Po podatkih ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, v Sloveniji deluje mreža 16 večgeneracijskih centrov VGC+, ki izvajajo dejavnosti tudi na dodatnih lokacijah v lokalnem okolju.
Med ponudbo so pogovorna srečanja, računalniške delavnice, kulturne dejavnosti in različna izobraževanja. Del programov je brezplačen.
Če ne veste, kje začeti, vprašajte v najbližji knjižnici, društvu upokojencev ali na občini.
Za začetek je dovolj ena dejavnost na teden. Lažje se je vključiti v nekaj, kar nas dejansko zanima, kot pa hoditi na srečanja samo zato, ker naj bi bilo druženje koristno.
5 načinov, kako ohraniti stike
Izberite dejavnost in odkrijte preprost predlog za ta teden.
Dogovorite se za reden klic
Izberite prijatelja ali sorodnika, s katerim se že nekaj časa niste pogovarjali. Reden kratek pogovor je lahko prijeten del tedna.
Pokličite eno osebo in predlagajte, da se naslednji teden slišita ob istem času.
4. Sprehod ali obisk prestavite na dopoldne
Jeseni ni treba opustiti sprehodov. Smiselno pa jih je prilagoditi dnevni svetlobi in vremenu. Namesto popoldanskega srečanja ob petih se lahko s prijateljem dogovorimo za kavo ob desetih ali krajši sprehod po kosilu.
Takrat je praviloma več svetlobe, jutranja slana se lahko že stopi, poti pa so pogosto preglednejše kot zvečer.
Redni sprehodi imajo še eno prednost. Če hodimo po podobni poti in ob približno istem času, lahko sčasoma srečujemo iste ljudi.
Kratek pogovor s sosedom, znancem ali prodajalko na tržnici se morda zdi malenkost, vendar lahko pripomore k občutku vključenosti v domače okolje.
Pri tem ni treba siliti v druženje. Nekaterim je ljubši kratek pozdrav, drugim daljši pogovor.
5. Če ne morete od doma, preverite možnosti pomoči in obiskov
Za ljudi, ki zaradi bolezni, omejene gibljivosti ali pomanjkanja prevoza težko obiskujejo dejavnosti, obstajajo tudi drugačne možnosti. Zveza društev upokojencev Slovenije izvaja program Starejši za starejše, v katerem prostovoljci obiskujejo starejše od 69 let, ki živijo doma.
Ob obiskih se z njimi pogovarjajo, preverijo morebitne potrebe ter jim glede na možnosti pomagajo ali jih povežejo z ustreznimi službami.
Ponekod so na voljo tudi organizirani prostovoljski prevozi. Primer je Zavod Sopotniki, ki v sodelujočih občinah starejšim omogoča prevoze do zdravnika, trgovine, na obisk ali kulturno prireditev. Razpoložljivost in pogoji so odvisni od posameznega kraja.
Če poznate starejšega človeka, ki ga že dlje časa niste videli, ga lahko najprej preprosto pokličete in vprašate, ali bi mu ustrezal obisk. Pomembno je, da upoštevate njegovo željo in ne sklepate sami, da potrebuje pomoč.
Kako prepoznati, da nekdo potrebuje več stikov?
Ni vsak človek, ki redko zahaja med ljudi, osamljen.
Bolj pozorni pa smo lahko, če se nekdo, ki je bil prej družaben, nenadoma umakne iz stikov, opušča dejavnosti, ki so ga veselile, ali večkrat pove, da nima nikogar, s komer bi se pogovarjal.
Takrat pomaga predvsem pogovor brez obsojanja.
Namesto hitrega nasveta, naj gre več med ljudi, ga lahko vprašamo, kako preživlja dneve in ali si želi več obiskov ali skupnih dejavnosti.
Če občutki osamljenosti trajajo dlje časa in jih spremljajo izrazita žalost, težave s spanjem ali izguba zanimanja za vsakdanje življenje, je smiselno poiskati tudi strokovno podporo pri osebnem zdravniku ali drugem ustreznem strokovnjaku.
Druženje je lahko v veliko pomoč, ni pa nadomestilo za zdravljenje, kadar ga človek potrebuje.
Včasih je največ vredno, da se nekdo oglasi prvi
Za ohranjanje stikov ni odgovorna samo starejša oseba. Tudi otroci, vnuki, sorodniki in sosedje lahko naredijo precej že s tem, da se občasno oglasijo. Ni nujno, da gre za dolg obisk ali posebno priložnost.
Če živite blizu starejšega sorodnika, ga lahko povabite na nedeljsko kosilo, skupen nakup ali krajši sprehod. Če ste daleč, se dogovorite za klic, ki bo postal del tedenskega urnika.
Konec oktobra in začetek novembra sta primeren trenutek, da obnovimo stik z nekom, ki ga že nekaj časa nismo slišali. Obiski grobov in družinska srečanja ob dnevu spomina na mrtve lahko ponudijo priložnost za pogovor, vendar je koristno, da se stiki nadaljujejo tudi po praznikih.
Najlažje je začeti z enim konkretnim dogovorom. Ne z obljubo, da se bomo »enkrat kmalu videli«, ampak z vprašanjem, ali bi se lahko slišali ali srečali že prihodnji teden.
