Slovenija 15. septembra praznuje dan priključitve Primorske k matični domovini. Praznik je povezan z letom 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba z Italijo in je večji del Primorske prešel pod Jugoslavijo oziroma v slovenski prostor. Praznik je državni, vendar ni dela prost dan.
Datum zato ni izbran naključno. Prav 15. septembra 1947 so začele veljati nove povojne meje, ki so bistveno spremenile položaj Primorske po desetletjih italijanske oblasti in fašističnega pritiska.
Primorska je po prvi svetovni vojni ostala zunaj Slovenije
Pomemben del Primorske je po prvi svetovni vojni z rapalsko pogodbo leta 1920 pripadel Italiji. Za tamkajšnje Slovence je sledilo težko obdobje, posebej po vzponu fašizma.
Slovenski jezik in slovenske ustanove so bili izrinjani iz javnega življenja, potekalo je načrtno poitalijančevanje, številni Slovenci pa so se zaradi pritiska izselili.
Prav odpor proti raznarodovanju in fašizmu je močno zaznamoval primorsko zgodovino v obdobju med obema vojnama in med drugo svetovno vojno.
Kaj se je zgodilo 15. septembra 1947?
Po koncu druge svetovne vojne so zmagovalke in poražene države na pariški mirovni konferenci določile tudi novo mejo med Italijo in Jugoslavijo.
Mirovna pogodba z Italijo je začela veljati 15. septembra 1947. Italija je takrat Jugoslaviji prepustila suverenost nad Zgornjim Posočjem, Vipavsko dolino, večjim delom Krasa ter delom Istre.
To pa še ni pomenilo, da je bila rešena celotna meja, kakršno poznamo danes.
Na območju Trsta in dela Istre je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno na cono A in cono B. Šele leta 1954 je z Londonskim memorandumom prišlo do nove ureditve, po kateri je Jugoslavija dobila večino cone B, s tem pa je Slovenija dobila tudi pomemben del današnje obale.
Zato je nekoliko natančneje reči, da se 15. septembra spominjamo priključitve večjega dela Primorske, ne pa trenutka, ko so bile dokončno določene vse današnje meje.
Zakaj se danes uporablja izraz »priključitev«?
Tudi ime praznika ima svojo zgodovino.
Dolga leta se je praznik uradno imenoval dan vrnitve Primorske k matični domovini. Leta 2024 pa je bila sprejeta sprememba zakona, s katero je izraz “vrnitev” nadomestil izraz “priključitev“. Danes je zato uradno ime praznika priključitev Primorske k matični domovini.
Praznik Slovenija zaznamuje od leta 2005. Čeprav gre za državni praznik, službe, šole in trgovine zaradi njega praviloma delujejo normalno, saj 15. september ni dela prost dan.
Za Primorce pa ima datum precej večjo zgodovinsko težo. Spominja na generacije ljudi, ki so desetletja ohranjale slovenski jezik in identiteto ter se upirale fašističnemu raznarodovanju.
