Vsako leto 2. aprila obeležujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki ga je določila Organizacija združenih narodov. Namen dneva ni le opozoriti, da avtizem obstaja, temveč predvsem spodbuditi razumevanje, sprejemanje in vključevanje avtističnih oseb v šoli, pri delu in v vsakdanjem življenju. Tudi letos obeleževanje poudarja dostojanstvo, vrednost in pravico do polne vključenosti v družbo.
Kaj je avtizem?
Vprašanje, kaj je avtizem, se pogosto pojavi šele takrat, ko se nekdo v družini, vrtcu, šoli ali službi prvič sreča z drugačnim načinom komunikacije, odzivanja ali doživljanja okolja. Svetovna zdravstvena organizacija avtizem opisuje kot razvojno stanje, za katero so značilne razlike v socialni komunikaciji in interakciji ter posebni vzorci vedenja, interesov ali odzivanja na dražljaje. Pomembno je, da se avtizem kaže zelo različno. Zato ni ene same podobe, po kateri bi ga lahko prepoznali pri vseh ljudeh.
Kakšni so znaki, da ima nekdo avtizem?
Prav zato so iskanja na spletu, kot so avtizem znaki, avtizem pri otrocih in avtizem pri odraslih, tako pogosta. Pri otrocih starši ali strokovni delavci včasih prej opazijo razlike v odzivanju na ime, očesnem stiku, igri, govoru ali potrebi po ponavljajočih rutinah. Pri odraslih so znaki lahko manj očitni in se pokažejo v težjem razumevanju socialnih situacij, izraziti potrebi po rutini, občutljivosti na zvok. Pa tudi po občutljivosti na svetlobo ali druge dražljaje ter občutku, da so bili njihovi vzorci vedenja dolgo spregledani. Strokovne organizacije opozarjajo, da se avtizem ne pokaže enako pri vsakem človeku in da so stereotipi pogosto razlog, da ostane neprepoznan dlje časa.
Blagi avtizem?
V javnosti se pogosto omenja tudi blagi avtizem, čeprav stroka raje govori o spektru in o različnih ravneh podpore, ki jo posameznik potrebuje. Nekateri avtistični ljudje potrebujejo več pomoči v vsakdanjem življenju, spet drugi manj. Vendar ta razlika ne pomeni, da je njihova izkušnja manj resnična ali manj pomembna. Tudi pri odraslih se lahko prvi sum na avtizem pojavi šele pozneje, pogosto po letih občutka, da so “drugačni”, a brez jasne razlage.
Obstaja test za avtizem?
Veliko ljudi zanima tudi, kako izgleda test za avtizem ali test za avtizem odrasli. Takšna iskanja na spletu so razumljiva, vendar uradne zdravstvene ustanove poudarjajo, da ne obstaja en sam laboratorijski ali krvni test, ki bi avtizem potrdil. Presoja temelji na razvojnem poteku, vedenju in strokovni oceni. Presejalni vprašalniki lahko nakažejo, da so potrebne dodatne obravnave, ne morejo pa sami postaviti diagnoze. Pri otrocih CDC posebej poudarja pomen razvojnega spremljanja in presejanja, pri odraslih pa je pot do ocene pogosto daljša in bolj postopna.
Kakšni so vzroki za avtizem?
Pogosto vprašanje so tudi vzroki za avtizem. WHO navaja, da je avtizem povezan z različnimi dejavniki in da gre za preplet razvojnih in bioloških vplivov, ne pa za en sam vzrok. Ob tem je pomembno tudi jasno sporočilo, ki ga poudarjajo uradni viri: raziskave niso potrdile povezave med avtizmom in otroškimi cepivi. To ostaja ena najbolj vztrajnih zmot, ki jo stroka že dolgo zavrača.
Vprašanje ali je avtizem ozdravljiv je pogosto, a morda ni najbolje zastavljeno. Avtizem ni bolezen v klasičnem smislu, ki bi jo “pozdravili”, temveč nevrološko razvojno stanje. Podpora, prilagoditve, razumevanje in zgodnja obravnava lahko pomembno izboljšajo kakovost življenja, komunikacijo in vključevanje, ne da bi s tem zanikali posameznikovo identiteto. Prav to je tudi širše sporočilo današnjega dne: manj osredotočenosti na popravljanje človeka in več na ustvarjanje okolja, v katerem bo lahko zares sodeloval.
