Danes, 8. septembra, je mala maša oziroma mali šmaren. Gre za praznik Marijinega rojstva, enega od pomembnejših Marijinih praznikov v katoliškem koledarju.
Ime je nekoliko zavajajoče. “Mala maša” ne pomeni, da je bogoslužje krajše ali manj pomembno. Gre za staro ljudsko poimenovanje, s katerim so Slovenci razlikovali dva velika Marijina praznika: malo mašo 8. septembra in veliko mašo 15. avgusta.
Zakaj ravno mala maša?
Cerkev 8. septembra praznuje rojstvo Device Marije, Jezusove matere. Praznik se je v cerkvenem izročilu razvil že zelo zgodaj, pozneje pa se je razširil tudi na Zahod.
Datum je povezan še z enim Marijinim praznikom. Marijino rojstvo praznujemo natanko devet mesecev po prazniku njenega brezmadežnega spočetja, ki je 8. decembra.
Poimenovanje »mala maša« pa izhaja predvsem iz primerjave z avgustovskim praznikom Marijinega vnebovzetja.
Ta je bil med ljudmi tradicionalno eden največjih Marijinih praznikov in je zato dobil ime velika maša oziroma veliki šmaren. Septembrski praznik Marijinega rojstva je postal mala maša oziroma mali šmaren.
Kdaj je velika maša?
Velika maša je 15. avgusta.
Takrat katoliška Cerkev praznuje Marijino vnebovzetje. V Sloveniji je ta dan tudi dela prost dan, medtem ko 8. september ni državni praznik in ni dela prost.
Razlika torej ni v tem, da bi bila ena maša »večja« po trajanju, ampak v ljudskem razlikovanju dveh praznikov.
Preprosto povedano: 15. avgusta je velika maša oziroma veliki šmaren, 8. september je mala maša oziroma mali šmaren.
Oba praznika sta povezana z Marijo, vendar obeležujeta različna dogodka.
Kje v Sloveniji praznujejo malo mašo?
Malo mašo obhajajo po župnijah po vsej Sloveniji, posebej slovesno pa je v Marijinih cerkvah in romarskih središčih.
Med najbolj znanimi so Brezje, Ptujska Gora, Sveta Gora nad Novo Gorico, Zaplaz in Turnišče. V številnih krajih so z malo mašo povezane posebne maše, romanja in krajevna praznovanja.
Na Brezjah je praznik Marijinega rojstva tradicionalno pomemben romarski dan. Podobno velja za številne manjše cerkve, posvečene Mariji, kjer je 8. september lahko eden osrednjih praznikov v letu.
Ponekod so se ob mali maši nekoč odvijali tudi sejmi, srečanja in druga krajevna praznovanja, zato je praznik dobil širši pomen, ki ni bil omejen le na bogoslužje.
Mala maša je imela mesto tudi v ljudskem koledarju
Za naše prednike cerkveni prazniki niso označevali le verskega koledarja. Pogosto so služili tudi kot orientacijske točke pri delu na polju, vremenu in menjavi letnih časov.
Z malo mašo je povezan znan rek: “Velika maša za suknjo vpraša, mala pa, če jo že imaš.” Pomen je preprost. Okoli 8. septembra so jutra in večeri običajno že hladnejši, zato pridejo prav toplejša oblačila.
Poznali so tudi rek: “Mala maša, v vsakem grmu paša.” Ta je bil povezan z jesenskim časom, pašo in zorenjem pridelkov. Takšni reki lepo pokažejo, kako tesno so bili cerkveni prazniki povezani z vsakdanjim življenjem.
Zakaj praznik še danes mnogi poznajo pod starim imenom?
Izraza mali in veliki šmaren sta v slovenskem prostoru ostala zelo živa, tudi pri ljudeh, ki ne spremljajo redno cerkvenega koledarja.
Ime “šmaren” je staro ljudsko poimenovanje za Marijin praznik in se je ohranilo v številnih krajih, imenih cerkva, romarskih običajih in ljudskih pregovorih.
Zato lahko danes nekdo reče, da je »mala maša«, ne da bi pri tem nujno mislil samo na cerkveno bogoslužje. Pogosto gre za poimenovanje dneva, ki je bilo v družinah in krajih v uporabi več generacij.
Če torej danes slišite, da je mala maša, pomeni, da je 8. september, praznik Marijinega rojstva. Velika maša pa je bila letos že 15. avgusta in bo ponovno prihodnje leto na isti datum.
