Strokovnjaki že dolgo poudarjajo, da kakovost ogrevanja ni odvisna samo od vrste lesa, temveč predvsem od njegove vlažnosti. Dimnikarji pogosto pravijo, da so vsa drva dobra za kurjenje, če so dovolj suha. Svež les vsebuje tudi do 50 odstotkov vlage, zaradi česar gori počasneje, daje manj toplote in povzroča več dima. Suha drva pa imajo vlago zmanjšano na približno 15 do 20 odstotkov, kar zagotavlja učinkovito izgorevanje in čistejši dimnik.
Kako prepoznati suha drva?
Prvo pravilo pri kurjavi je, da morajo biti drva pripravljena vsaj eno do dve leti vnaprej. Posušena so lažja, imajo razpoke na površini in oddajajo značilen votel zvok, ko jih udarimo eno ob drugo. Vlažna drva po drugi strani oddajajo top zvok in se med gorenjem močno penijo.
Preprost preizkus
Če želite preveriti, ali so res primerna za uporabo, lahko uporabite domač vlago-merilec. Ta vam bo pokazal, koliko odstotkov vode je še v lesu. Če naprave nimate, pa lahko opravite preprost preizkus: košček drv položite na ogenj – če začne takoj oddajati paro in prasketati, so še vedno premokra.
Katere vrste drv so najboljše?
Čeprav dimnikarji radi povedo, da so vsa drva dobra, pa imajo nekatere vrste prednosti.
Bukev in hrast
Bukova drva so najbolj priljubljena, saj oddajajo veliko toplote, gorijo dolgo in enakomerno. Hrast velja za nekoliko trši les, ki daje stabilno toploto, primeren pa je za daljše ogrevanje čez noč.
Sadno drevje
Jabolka, hruške in slive niso le dobri sadeži, temveč tudi kakovostni za ogrevanje. Sadno drevje daje prijeten vonj in čisto kurjavo, zaradi česar ga marsikdo uporablja v kaminu.
Smreka in bor
Iglavci niso tako cenjeni, ker gorijo hitreje in sproščajo več smole, kar lahko povzroči več saj v dimniku. A če so dobro posušeni, so lahko odlična izbira za začetno zakuritev, saj hitro razvijejo vroč plamen.
Zakaj so dimnikarji pozorni na drva?
Dimnikarji se pri svojem delu srečujejo z različnimi posledicami napačne kurjave. Vlažna drva povzročajo več katrana in saj, kar povečuje nevarnost dimniškega požara. Prav zato vedno poudarjajo pomen suhosti. Dober dimnikar ob obisku pogosto pogleda tudi, kakšna drva uporabljate, in svetuje, kako jih pravilno shranjevati.
Shranjevanje in zlaganje
Drva morajo biti zložena na zračnem mestu, dvignjena od tal in zaščitena pred dežjem. Najboljše je, če so shranjena pod nadstreškom ali v drvarnici, kjer kroži zrak. Prekrita s folijo na travniku se pogosto ne posušijo dovolj, saj vlaga ostane ujetá pod folijo.
Toplota in varčevanje
Pravilno suha drva pomenijo več toplote in manj stroškov. Vlažna drva lahko dajo tudi do tretjino manj energije, kar pomeni, da jih boste morali porabiti bistveno več za enako toploto. To pa na dolgi rok pomeni več dela in višje stroške.
Okoljski vidik
Suha drva pomenijo tudi manj onesnaževanja. Pri gorenju vlažnega lesa nastajajo večje količine ogljikovega monoksida in drobnih delcev, ki obremenjujejo okolje. Kurjenje s suhimi drvmi je zato prijaznejše do zraka, ki ga dihamo.
Kamin, peč ali štedilnik
Vrsta peči določa tudi to, katera so najprimernejša. Za odprte kamine se pogosto uporabljajo sadna drevesa, ki dajejo lep plamen in prijeten vonj. Za klasične peči so primernejša bukova in hrastova, medtem ko lahko za štedilnik uporabimo tudi mehkejše vrste, ki hitreje zagorijo.
Nasvet dimnikarjev
Dimnikarji pogosto priporočajo, da kombinirate različne vrste lesa. Trši les bo poskrbel za dolgotrajno gorenje, mehkejši pa za hitrejši začetek in bolj živ ogenj.
Brezčasna resnica
Čeprav se zdi stavek dimnikarjev, da so vsa drva dobra za kurjenje, preprost, v sebi skriva resnico, ki drži že stoletja. Ključ je v suhosti, brez nje les ne more dati svoje prave moči. Suha pomenijo več toplote, čistejši dimnik, manj dima in predvsem občutek, da dom gori tako, kot mora.
