Dorrit Cato Christensen je doživela tragično izgubo svoje hčerke Luise, ki je pri 33 letih preminula na psihiatričnem oddelku bolnišnice v Amagerju na Danskem, kot posledica prevelikega odmerjanja antipsihotikov. Kljub opozorilom o Luizinem slabem metabolizmu zdravil, ji je psihiater predpisal znatno povečane odmerke antipsihotikov, ki jih je prejemala sočasno s številnimi drugimi zdravili.

Zgodba o moči in nemoči

Luise je že od otroštva izkazovala posebnosti v svojem vedenju, ki so spominjale na znake avtističnega spektra, možno tudi Aspergerjevega sindroma. Psihološka ocena je pokazala, da je v nekaterih aspektih morda malo zaostajala za vrstniki, v drugih pa jih je presegala. Vendar pa so te ocene nakazovale, da bi Luise lahko vodila samostojno življenje in izbrala kariero, ki bi ji ustrezala.

Vendar problemi v kulturi psihiatrične diagnostike, ki jih je že v 70. letih prejšnjega stoletja izpostavljal danski zdravnik Finn Jorgensen, omogočajo, da se lahko katerokoli vedenje interpretira kot simptom duševne motnje. Eno samo psihiatrično označevanje lahko človeka potisne v globine psihiatričnega sistema, kjer je kakovost zdravljenja odvisna od sreče pri dodelitvi zdravnika. Luise ni imela sreče, podobno kot mnogi drugi psihiatrični bolniki, ki pogosto umrejo precej mlajši kot njihovi zdravi vrstniki. Obsežna uporaba psihiatričnih zdravil, ki so danes osnova zdravljenja, lahko ima smrtonosne posledice, a kljub temu jih psihiatri predpisujejo v velikih količinah.

Draga Luise – Zgodba o moči in nemoči v sistemu psihiatrične oskrbe

• Avtor: Dorrit Cato Christensen
• Število strani: 257
• Založba: Ciceron