Dvojnonoge (diplopoda) se poleti množično pojavijo v številnih vrtovih, na terasah in celo v stanovanjih. So drobne, čokate, črnorjave oblike in se najraje skrivajo v vlažnih kotičkih. Čeprav niso nevarne, lahko njihova prisotnost postane moteča. Letos jih je opaziti več kot običajno, kar vzbuja vprašanja: zakaj jih je toliko, kaj jih privlači in predvsem – kako se jih lahko na naraven način znebimo?
Kako rastejo in zakaj jih je letos več
Biologija dvojnonogih
Dvojnonoge sodijo med členonožce in jih najdemo v vlažnih, senčnih okoljih z razpadajočim rastlinskim materialom. Njihovo telo sestavlja več deset segmentov, od katerih ima vsak dva para nog. V naravi igrajo pomembno vlogo pri razgradnji odmrlih rastlin in tvorbi humusa.
Razmnoževanje in razvoj
Samica odloži jajčeca v vlažno zemljo. Iz njih se izležejo ličinke, ki v več fazah (levitvah) postopno pridobivajo vedno več segmentov in nog. Odrasle živali se skrivajo pod kamenjem, listjem ali v razpokah tal.
Zakaj jih je letos več
Topla in bolj vlažna pomlad ustvarja idealne pogoje za razmnoževanje. Če je bil predhodni deževni cikel dolg, se vlažni mikrohabitati ohranijo dlje, kar omogoča več generacij v eni sezoni. Prav tako so dvojnonoge nočne živali, zato jih ob povečanem številu lažje opazimo na pločnikih, ob stenah hiš in celo v notranjosti prostorov.
Kje jih najpogosteje najdemo
Vrtovi in gredice
Najraje se zadržujejo pod kamenjem, ploščami, lesenimi deskami ali v kompostu. Vlažna prst in bogata organska snov sta idealna pogoja za njihovo bivanje.
Ob hišah in terasah
Ob robovih tlakovanih površin, med fugami tlakovcev in v razpokah se zadržujejo čez dan. Ponoči se podajo na raziskovanje, zlasti v iskanju hrane ali boljšega skrivališča.
V hiši
Če je vhodni prag neizoliran ali okenska odprtina nepopolno zatesnjena, se lahko dvojnonoge ponoči prikradejo v notranjost. Pogoste so ob kletnih vhodih, stopniščih ali v kopalnicah.
Ali so nevarne?
Dvojnonoge ne grizejo, ne pikajo in ne prenašajo bolezni. V obrambi sicer lahko izločajo rahlo dišečo tekočino, ki pri občutljivih ljudeh lahko povzroči blago draženje kože, vendar so sicer popolnoma nenevarne. Njihov vonj pa vseeno mnoge zmoti, zato si večina ljudi želi omejiti njihovo prisotnost.
Kako jih lahko učinkovito odstranimo
Mehanski ukrepi
- Ročno odstranjevanje: z metlico jih pometemo stran od vhodov ali jih ročno odstranimo z vrta.
- Zatesnitev hiše: pregledamo vhodna vrata, okna in kletne odprtine. Dvojnonoge najpogosteje vstopajo ponoči, zato svetujemo tesnila ali mrežice.
- Znižanje vlažnosti: odstranimo mokro listje, preperelo lubje in lesene deske, ki zadržujejo vlago.
Naravna odganjala
- Diatomejska zemlja: posujemo jo ob robovih stavbe ali vrtnih poti. Mikrodelci poškodujejo zunanji sloj kože členonožcev, kar jih odžene.
- Apno ali pepel: ustvarita suho okolje, ki dvojnonogam ni všeč. Lahko ju posujemo ob zunanjem robu hiše ali okrog gredic.
- Zeliščni pripravki: izvlečki mete, rožmarina ali nageljnovih žbic na vhodih in pragovih delujejo kot naravni repelent.
Uporaba pasti
Na vrtu lahko položimo vlažno krpo ali zmehčan karton. Dvojnonoge se bodo ponoči zbrale pod njo, zjutraj pa jih enostavno odstranimo.
Česa ne smemo početi
- Ne uporabljajte insekticidov brez potrebe: večina pripravkov ni prilagojena za diplopode in ima omejen učinek.
- Ne zalivajte vrta pozno zvečer: visoka vlažnost ponoči jih privabi iz skrivališč.
- Ne puščajte hrane ali sadja zunaj: četudi ne jedo sadja, jih organska snov in razkrojni vonji privabljajo.
Preventiva za prihodnja poletja
Ureditev vrta
Vzdržujte red okoli hiše. Odstranjujte odmrle rastline, listje in plevel. Vzpostavite območje z nižjo vlago z gramozom ali peskom ob steni hiše.
Prezračevanje
Kletne in vlažne prostore redno zračite. V toplejših mesecih pustite okna odprta čez dan, da se prostor osuši. Lahko uporabite tudi razvlaževalce zraka.
Redno preverjanje
Vsaj enkrat tedensko preglejte zunanje robove hiše in vrtne poti. Če opazite povečano število dvojnonog, takoj ukrepajte, saj se hitro razmnožujejo.
Imajo tudi korist?
V ekosistemu dvojnonoge opravljajo pomembno vlogo. Razgrajujejo organske ostanke in prispevajo k nastajanju humusa. Na vrtu, kjer ne motijo, jih zato lahko pustimo pri miru. Njihova prisotnost je tudi znak zdrave, biotsko raznolike zemlje.
