Lovorikovec je med najbolj priljubljenimi rastlinami za žive meje, ker hitro raste, ostane zelen tudi pozimi in dobro prenaša rez. Prav zato vrtnarja hitro zaskrbi, ko se na mladih poganjkih pojavijo zviti, nagubani, svetlejši ali rjavo obrobljeni listi. Včasih so videti predvsem poškodbe na mladi rasti: listi so deformirani, ponekod rahlo zviti, robovi so načeti, na površini pa se pojavljajo svetle pikice in manjše poškodbe.
Najverjetneje ne gre za eno samo težavo, temveč za kombinacijo stresa in napada na mlade liste. Pri lovorikovcu so takšni znaki pogosto povezani z ušmi, tripsi ali drugimi sesajočimi škodljivci, vlažnim vremenom, pepelasto plesnijo, luknjičavostjo listov ali posledicami hitre spomladanske rasti po hladnejšem obdobju. Dobra novica je, da rastlina ni videti izgubljena. Potrebuje pa pregled, nekaj čiščenja in bolj pozorno nego v naslednjih tednih.
Najprej poglejte mlade poganjke in spodnjo stran listov
Pri lovorikovcu se težave pogosto začnejo na najmlajših listih. Ti so mehkejši, bolj sočni in za škodljivce lažja tarča. Če se listi zvijajo, gubajo ali rastejo nepravilno, najprej preverite spodnjo stran listov in vršičke poganjkov.
Tam lahko najdete drobne zelene, črne ali rjavkaste uši, majhne premikajoče se žuželke, svetle pikice, lepljivo medeno roso ali drobne črne iztrebke. Uši sesajo rastlinski sok in povzročijo, da se listi zvijejo, mladi poganjki pa se razvijajo neenakomerno. Tripsi in podobni drobni škodljivci lahko pustijo srebrnkaste ali svetle pikice, list pa dobi izmučen videz.
Preprost test z belim papirjem
Pod poškodovan poganjek položite bel papir in vejico rahlo stresite. Če po papirju začnejo tekati drobne žuželke, imate močan namig, da so vpleteni škodljivci. Pri ušeh preverite tudi prisotnost mravelj, saj jih te pogosto spremljajo zaradi medene rose.
Manjši napad lahko omejite z močnejšim curkom vode, s katerim sperete poganjke, ali z ročnim odstranjevanjem najbolj prizadetih vršičkov. Pri hujšem napadu lahko uporabite pripravke na osnovi kalijevega mila ali drugo sredstvo, primerno za okrasne rastline, vedno po navodilih proizvajalca.
Pepelasta plesen se ne pokaže vedno kot bel prah
Pri mnogih rastlinah pepelasto plesen prepoznamo po beli prevleki, pri lovorikovcu pa zna biti slika bolj zahrbtna. Mladi listi se lahko zvijajo, deformirajo, dobijo svetlejše lise, robovi porjavijo, na spodnji strani pa se pojavi belkast ali sivkast poprhek. Poškodovani listi pozneje pogosto otrdijo, razpokajo ali delujejo, kot bi jih nekaj ožgalo.
Pepelasta plesen se rada pojavi, kadar je rast gosta, zrak med vejami slabo kroži, rastlina pa ima veliko mehkih mladih poganjkov. To se pogosto zgodi po močnejši rezi in obilnem spomladanskem odganjanju.
Kaj storiti pri sumu na glivično težavo?
Najbolj prizadete liste in vršičke odrežite in odstranite iz vrta. Ne puščajte jih pod živo mejo. Rastlino po možnosti zalivajte pri tleh, ne po listih. Če je živa meja zelo gosta, jo ob prvi primerni priložnosti rahlo prezračite z zmerno rezjo, vendar ne režite premočno v največji vročini.
Pri ponavljajočih se težavah lahko uporabite sredstvo proti pepelasti plesni, primerno za okrasne grmovnice. Pomembno je, da ukrepate zgodaj. Močno poškodovani listi se ne bodo več popravili, cilj je zaščititi novo rast.
Luknje in rjavi robovi lahko kažejo tudi na listno luknjičavost
Lovorikovec pogosto napade tudi listna luknjičavost. Najprej se pojavijo rjave ali rdečkaste pege, pozneje sredina pege izpade in nastanejo značilne luknje. Posamezne poškodbe in rjavi robovi lahko pomenijo, da je treba rastlino spremljati.
Ta težava je pogostejša v mokrih obdobjih, pri gostih živih mejah in na listih, ki se dolgo ne posušijo. Tudi tu pomaga zračnost, odstranjevanje okuženih listov in zalivanje pri tleh.
Ne zamenjajte bolezni z mehansko poškodbo
Nekateri listi so lahko poškodovani tudi zaradi vetra, toče, drgnjenja vej, pozne slane ali sončnega ožiga. Mladi listi lovorikovca so občutljivi, zato lahko po hitri spremembi vremena delujejo zmečkani ali obrobljeni z rjavimi robovi. Če se težava ne širi in nova rast prihaja zdrava, ni razloga za paniko.
>>> Katera žival grize lovorikovec? Odgovor ni vedno isti, sledi pa ga hitro izdajo
Največja napaka je pretirano gnojenje
Lovorikovec z deformiranimi listi vrtnarji pogosto takoj pognojijo, ker mislijo, da rastlini nekaj manjka. To ni vedno dobra rešitev. Preveč dušika spodbudi mehko, hitro rast, ki je še bolj privlačna za uši in občutljivejša za bolezni. Če je rastlina že bujna, močno gnojenje ni potrebno.
Boljša pomoč je kompost v tankem sloju, urejena vlaga in zastirka, ki ščiti korenine pred izsuševanjem. Lovorikovec ima rad enakomerno vlago, vendar ne mara stalno razmočene zemlje. Poleti ga je bolje zaliti redkeje in temeljito kot vsak dan malo po površini.
Kako ukrepati zdaj?
Najprej natančno preglejte spodnjo stran poškodovanih listov. Če najdete uši ali druge škodljivce, jih sperite z vodo in po potrebi uporabite blago sredstvo za zatiranje. Nato odrežite najbolj poškodovane, zvite in suhe vršičke. S tem odstranite del težave in spodbudite bolj zdravo novo rast.
Z rastline poberite odpadlo obolelo listje. Ne zalivajte po krošnji. Če je živa meja pregosta, jo pozneje nežno uredite, da bo med listi več zraka. Naslednje dva do tri tedne spremljajte novo rast. Če so novi listi zdravi, je bila težava verjetno prehodna. Če se deformacije ponavljajo, gre bolj verjetno za škodljivce ali bolezen, ki zahteva doslednejše ukrepanje.
Lovorikovec se običajno dobro obraste
Poškodovani listi na lovorikovcu niso lep prizor, vendar rastlina pogosto dobro okreva. Ključno je, da ne ukrepate na pamet. Zviti listi sami po sebi še ne povedo vsega. Treba je pogledati, ali so prisotni škodljivci, ali je na listih poprhek, ali nastajajo pege in luknje, kakšna je zemlja in ali se težava širi.
Če boste odstranili najbolj prizadete dele, izboljšali zračnost in pazili na zalivanje, ima lovorikovec dobre možnosti, da požene zdrave nove liste. Največ škode naredijo pozno opaženi škodljivci, stalno mokri listi in pretirano gnojenje.
