Feferoni so med tistimi vrtninami, pri katerih se vrtičkarji pogosto razdelijo na dva tabora. Eni jih posadijo, privežejo, zalivajo in pustijo, da sezona naredi svoje. Drugi jih opazujejo skoraj tako skrbno kot paradižnik, odstranjujejo spodnje liste, ščipajo vrhove, redčijo prve cvetove in čakajo, da se grmiček razveja. Resnica je nekje vmes. Feferonov ni nujno obrezovati, vendar premišljeno rezanje in odstranjevanje nekaterih delov rastline lahko močno izboljšata njeno obliko, zdravje in pridelek.
Pri feferonih je posebej pomemben čas. Mladi rastlini ne želimo vzeti moči, ravno nasprotno. Želimo ji pomagati, da najprej razvije močno steblo, več stranskih poganjkov in dober koreninski sistem. V izhodiščnem gradivu je poudarjeno, da obrezovanje paprik in čilijev lahko izboljša razvejanje, zdravje korenin in dozorevanje plodov, pri čemer je zgodnje obrezovanje namenjeno predvsem dobri zgradbi rastline, pozno sezonsko pa hitrejšemu dozorevanju plodov.
Feferon ni paradižnik, a nekaj pravil je podobnih
Feferoni rastejo drugače kot paradižnik, zato jih ne smemo obravnavati povsem enako. Pri paradižniku pogosto odstranjujemo zalistnike, rast usmerjamo navzgor in skrbimo za zračnost. Feferon pa najpogosteje najbolje rodi kot kompakten, dobro razvejan grm. Cilj ni ena visoka rastlina, temveč čvrst grmiček z več nosilnimi vejami.
Najpomembnejše vprašanje je, ali je sadika dovolj močna. Če ima eno dolgo, tanko steblo, malo stranskih poganjkov in je bila dolgo v notranjih razmerah, ji lahko pravočasno vršičkanje pomaga. Če je že naravno lepo razvejana, čvrsta in zdrava, z rezjo ni treba pretiravati.
Vršičkanje pomaga manjšim sortam
Pri manjših sortah feferonov, čilijev in podobnih pekočih paprik lahko vršičkanje spodbudi razvejanje. To pomeni, da pri mladi rastlini odstranimo vrh, ko je visoka približno 25 do 30 centimetrov in ima dovolj listov. Rez ali ščip naredimo nad listnim členkom, rastlina pa nato požene več stranskih poganjkov.
Takšna rastlina je običajno bolj čvrsta, manj iztegnjena in bolje pripravljena na veter ter težo plodov. Pri sortah, ki že same oblikujejo močno razvejanost, pa je vršičkanje manj nujno. Pomembno je tudi, da rastline ne ščipamo takoj po stresu, na primer po presajanju, vročem dnevu ali poškodbi.
Prve cvetove je včasih bolje odstraniti
Ena odločitev vrtičkarjem povzroča največ dvomov: ali prve cvetove pustiti ali odstraniti. Feferon, ki začne cveteti kmalu po presajanju, del energije že preusmeri v plodove. To je lahko dobro, če je rastlina močna in ukoreninjena. Pri majhni sadiki pa lahko prezgodnji plodovi upočasnijo razvoj korenin in listne mase.
Če je sadika še nizka, ima tanko steblo ali je bila šele pred kratkim posajena na gredo, je smiselno odstraniti nekaj prvih cvetov. S tem rastlina dobi čas, da se ukorenini. Pozneje bo praviloma lažje nosila več plodov. Pri močni rastlini, ki že lepo raste, pa lahko prve cvetove pustimo in samo spremljamo, ali rast ne zastane.
Največja napaka je neučakanost
Vrtičkar pogosto želi prvi feferon čim prej. A pri rastlini, ki še ni dovolj razvita, zgodnji plod ni vedno zmaga. Bolje je imeti močan grm, ki rodi več tednov, kot pa majhno rastlino, ki zgodaj naredi nekaj plodov in nato obstane.
Spodnji listi so pogosto vir težav
Pri feferonih se splača pogledati spodnji del rastline. Listi, ki se dotikajo zemlje, se hitro umažejo, zmočijo ob zalivanju ali dobijo kapljice z delci tal. To povečuje možnost bolezni, posebej v vlažnem vremenu in v gostih zasaditvah.
Zato je dobro odstraniti spodnje liste, ki ležijo na zemlji ali močno senčijo spodnji del stebla. Pri manjših sortah odstranimo nekaj najnižjih listov, pri večjih rastlinah lahko očistimo spodnjih nekaj centimetrov stebla. Ne pretiravajmo. Rastlina liste potrebuje za prehrano, zato odstranimo le tisto, kar ovira zračnost ali se dotika tal.
Orodje naj bo čisto
Rezanje z umazanimi škarjami je nepotrebno tveganje. Škarje naj bodo ostre in čiste, posebej če obrezujemo več rastlin zapored. Bolne liste ne mečemo na kompost, temveč jih odstranimo iz vrta. Pri feferonih se veliko težav začne prav z majhnimi ranami, vlago in slabim zračenjem.
PREBERI ŠE: Kam z viškom paradižnikov, paprik in feferonov?
V loncu je treba obrezovati še bolj premišljeno
Feferoni v loncih so hvaležni, ker jih lahko postavimo na sončno teraso ali balkon. A posoda je omejen prostor. Korenine imajo manj zemlje, voda hitreje izhlapi, hranila se porabijo prej. Zato močno obrezovanje v loncu ni vedno pametno.
Pri feferonih v loncih je najbolj pomembno, da so v dovolj veliki posodi, na soncu, z enakomernim zalivanjem in dobrim odtekanjem vode. Odstranimo spodnje liste, prešibke poganjke in po potrebi nekaj prvih cvetov. Močno krajšanje rastline pa naj bo rezervirano za bujne in zdrave primerke.
Zalivanje odloča o kakovosti plodov
Feferon ne mara nihanja med presuho in preveč mokro zemljo. Pri neenakomerni vlagi se rast ustavi, cvetovi odpadajo, plodovi pa so lahko manjši. Zalivamo pri tleh, ne po listih, najbolje zjutraj ali zvečer. Zemlja naj bo vlažna, ne razmočena.
Pozno poleti rez pomaga dozorevanju
Proti koncu sezone se cilj spremeni. Takrat ne spodbujamo več nove rasti, temveč želimo, da obstoječi plodovi dozorijo. Če se bližajo hladne noči, odstranimo nove cvetove in zelo majhne plodove, ki nimajo več časa za razvoj. Tako rastlina energijo usmeri v feferone, ki so že dovolj veliki.
Listi, ki močno senčijo plodove, se lahko delno odstranijo, vendar previdno. Plodovi potrebujejo sonce in toploto, rastlina pa še vedno potrebuje liste. Pozna rez naj bo kratka, razumna in usmerjena v dozorevanje, ne v oblikovanje novega grma.
Dobri feferoni se začnejo z močnim grmom
Pri feferonih obrezovanje ni obvezno opravilo, je pa koristno orodje. Mladi rastlini lahko pomagamo, da se razveja. S prvimi cvetovi ne hitimo, če sadika še ni močna. Spodnje liste odstranimo zaradi zračnosti in manjše možnosti bolezni. V loncih smo bolj zmerni, pozno poleti pa rastlini pomagamo, da dokonča tisto, kar je že nastavila.
Najboljši pridelek ne pride iz rastline, ki jo neprestano popravljamo, temveč iz rastline, ki jo opazujemo. Feferon sam pokaže, kaj potrebuje: čvrsto steblo, zdrave liste, nove poganjke, cvetove, ki ne odpadajo, in plodove, ki se enakomerno debelijo. Če mu pri tem pomagamo ob pravem času, bo sezona daljša, grm lepši, pridelek pa zanesljivejši.
