Hladilnik je ena tistih naprav, ki jih doma skoraj ne opazimo, dokler ne odpovedo ali začnejo delati slabše. Vrata se odpirajo večkrat na dan, vanj zlagamo svežo zelenjavo, mlečne izdelke, ostanke kosila, sadje, pijačo in poleti še vse tisto, kar se v vročini hitreje pokvari. Zamrzovalnik ima podobno nalogo, le da napako pokaže še pozneje. Dokler je hrana trda kot kamen, se zdi, da je vse v redu.
Pred poletjem se splača narediti kratek pregled obeh naprav. Ne zato, ker bi bilo treba po hiši iskati težave, temveč zato, ker vročina hitro razkrije slabe navade. Ena najdražjih je preprost spregled: hladilnik ali zamrzovalnik sta preveč polna, slabo tesnita, stojita ob viru toplote ali imata na zadnji strani toliko prahu, da motor dela več, kot bi moral. Račun se ne pokaže takoj na zaslonu, ampak počasi, iz meseca v mesec.

Poleti hladilnik dela težje kot pozimi
Hladilnik mora ohranjati nizko temperaturo ne glede na to, kaj se dogaja v prostoru. Če je kuhinja vroča, če nanj sije sonce ali če pogosto odpiramo vrata, mora kompresor delovati dlje. Vsako dodatno odpiranje pomeni vstop toplega zraka, naprava pa mora nato notranjost znova ohladiti.
Poleti se to dogaja pogosteje. Iz hladilnika jemljemo pijačo, vanj dajemo več sveže hrane, otroci ga odpirajo zaradi sladoleda ali soka, odrasli pa zaradi vode, zelenjave in ostankov z žara. Hladilnik, ki je pozimi deloval brez posebnih težav, se lahko v vročih dneh znajde pod precej večjo obremenitvijo.
Najprej preverite tesnila na vratih
Tesnilo je gumijast rob na vratih hladilnika in zamrzovalnika. Njegova naloga je preprosta: hladen zrak naj ostane notri, topel zunaj. Če je tesnilo umazano, počeno, otrdelo ali se ne prilega več dobro, naprava izgublja mraz. To je podobno kot vožnja z rahlo odprtim oknom pri vključeni klimi.
Preizkus je zelo preprost. Med vrata in okvir vstavite list papirja ter vrata zaprite. Če papir brez upora zdrsne ven, tesnilo ne opravlja več dobro svoje naloge. To ne pomeni nujno takojšnje zamenjave aparata. Včasih pomaga temeljito čiščenje tesnila z mlačno vodo in nežnim čistilom, včasih pa je treba tesnilo zamenjati.
Prah zadaj ni samo lepotna težava
Zadnja stran hladilnika je pogosto najbolj pozabljen del kuhinje. Tam se nabirajo prah, maščoba in drobne smeti, posebej če naprava stoji blizu štedilnika ali v manjšem prostoru. Rešetke oziroma kondenzator morajo oddajati toploto. Če so prekrite s prahom, hladilnik deluje manj učinkovito.
Pred poletjem je zato smiselno napravo previdno odmakniti od stene in očistiti zadnji del. Pred čiščenjem jo izključite iz elektrike. Uporabite mehko krtačo, sesalnik z nastavkom ali suho krpo. Ne vlecite cevi, ne pritiskajte po občutljivih delih in ne čistite z mokro krpo tam, kjer ni potrebno. Že nekaj minut dela lahko pomaga, da aparat lažje oddaja toploto.

Prepoln hladilnik ni znak dobrega gospodinjstva
Hladilnik potrebuje zrak, ki lahko kroži med živili. Če je preveč natrpan, se hlad ne razporedi enakomerno. Nekateri izdelki so premalo ohlajeni, drugi se stisnejo ob zadnjo steno in zmrzujejo. Ob tem vrata pogosto ostajajo predolgo odprta, ker iščemo prostor ali živilo, ki je nekje zadaj.
Poletni pregled naj zato vključuje tudi urejanje polic. Odstranite odprte omake, ki jih nihče več ne uporablja. Preverite mlečne izdelke, ostanke kosil, kozarce z vložninami in zelenjavo v predalih. Manj nereda pomeni krajši čas odprtih vrat in boljši nadzor nad hrano.
Zamrzovalnik ne sme postati ledena jama
Pri zamrzovalniku je največji sovražnik debela plast ledu. Led zmanjša prostor, ovira zapiranje predalov in poslabša učinkovitost hlajenja. Če se vrata težko zapirajo ali če se okoli predalov nabira sneg, je čas za odtaljevanje.
Najbolje je to narediti še pred največjo poletno vročino. Hrano začasno prestavite v hladilne torbe ali porabite zaloge v dneh pred čiščenjem. Napravo izključite, pustite, da se led stopi, nato notranjost obrišite in dobro posušite. Nikoli ne odstranjujte ledu z ostrimi predmeti, ker lahko poškodujete notranjost aparata.
>>> To so stvari v hladilniku, ki jih veliko ljudi hrani narobe
Temperatura naj bo pravilna, ne najnižja
Veliko ljudi hladilnik poleti nastavi na najnižjo možno temperaturo, ker se bojijo kvarjenja hrane. To ni vedno dobra rešitev. Hladilnik naj bo dovolj hladen, vendar ne pretirano. Prenizka nastavitev pomeni večjo porabo energije, obenem pa lahko občutljiva živila, zlasti zelenjava ob zadnji steni, utrpijo poškodbe zaradi mraza.
Priporočljivo je uporabljati termometer za hladilnik, saj številke na gumbu niso vedno enako natančne. Pomembno je tudi, da v hladilnik ne postavljamo vroče hrane. Juha, omaka ali pečeno meso naj se najprej nekoliko ohladijo na sobno temperaturo, nato jih pospravimo v zaprti posodi. Seveda hrane ne puščamo predolgo zunaj, posebej poleti.
Majhne navade, ki se poznajo pri računu
Hladilnik naj ne stoji tik ob pečici, radiatorju ali oknu, kjer nanj sije sonce. Vrata naj bodo odprta čim krajši čas. Hrano je dobro razporediti tako, da pogosto uporabljene stvari niso skrite čisto zadaj. Tekočine in jedi naj bodo pokrite, saj vlaga v notranjosti poveča obremenitev aparata.
Pri zamrzovalniku je pametno označiti vrečke in posode z datumom. Tako hitreje porabimo starejše zaloge in se izognemo polnim predalom, v katerih hrana leži pozabljena več mesecev. Red v zamrzovalniku ni samo gospodinjska natančnost, ampak tudi manj metanja hrane stran.
Najcenejši pregled je tisti, ki ga naredite pravočasno
Hladilnik in zamrzovalnik pred poletjem ne potrebujeta velikega servisa, če delujeta normalno. Potrebujeta pa nekaj pozornosti. Preverite tesnila, očistite zadnji del, uredite police, odtalite zamrzovalnik, nastavite primerno temperaturo in poskrbite, da zrak v notranjosti lahko kroži.
Najdražje napake so pogosto dolgočasne. Slabo zaprta vrata, prah na zadnji strani, stara tesnila in prepolni predali ne zvenijo dramatično, a naprava zaradi njih dela dlje in porabi več energije. Poleti, ko je kuhinja toplejša, se to še hitreje pozna.
Dober hladilnik ne potrebuje vsakodnevnega ukvarjanja. Potrebuje pa trenutek nadzora ob pravem času. Preden se začnejo vroči dnevi, je teh deset minut lahko ena bolj pametnih gospodinjskih odločitev sezone.
