Na prvi pogled je Bavljenac oziroma Baljenac le majhen, nenaseljen otoček v šibeniškem arhipelagu v Dalmaciji. A pogled iz zraka razkrije nekaj povsem drugega. Njegovo kamnito površje prepreda tako gosta mreža suhozidov, da celoten otok spominja na velikanski človeški prstni odtis.
Otoček meri le okoli 0,14 kvadratnega kilometra, po njem pa se vije približno 23 kilometrov suhozidov. Leži približno 1,5 kilometra zahodno od otoka Kaprije, njegovo nenavadno podobo pa so ustvarjale generacije tamkajšnjih prebivalcev.
Zakaj so na tako majhnem otoku zgradili toliko zidov?
Razlog ni bil okras. Prebivalci bližnjega otoka Kaprije so v 19. stoletju kamnito pokrajino poskušali spremeniti v uporabno kmetijsko zemljišče. Kamen so odstranjevali s površin, kjer so želeli saditi, in ga zlagali v zidove brez malte ali drugega veziva. Tako je nastajal sistem majhnih parcel, ločenih s kamnitimi pregradami.
Na skromni kraški zemlji so gojili predvsem vinsko trto in fige. Zidovi so označevali meje med zemljišči, hkrati pa so rastline ščitili pred vetrom in pomagali preprečevati odnašanje dragocene zemlje.
To, kar danes iz zraka deluje kot natančno načrtovan vzorec, je bilo torej predvsem posledica zelo praktičnega boja za vsak košček obdelovalne zemlje.
Po nekaterih podatkih je na Bavljenacu skupaj okoli 23,3 kilometra takšnih zidov. Glede na majhnost otoka je njihova gostota izjemna.
Od kod videz prstnega odtisa?
Posebnost Bavljenaca najbolje pride do izraza iz zraka.
Otok je ovalne oblike, zidovi pa se po pobočjih vijejo v dolgih, ukrivljenih linijah. Na nekaterih mestih se razcepijo, drugje potekajo skoraj vzporedno. Rezultat spominja na papilarne črte na človeškem prstu.
Prav zato je otoček v zadnjih letih postal znan tudi pod angleškim imenom Fingerprint Island, otok prstnega odtisa. Turistična skupnost Šibenika ga danes predstavlja kot eno najbolj prepoznavnih posebnosti šibeniškega otočja.
Nenavadna podoba je toliko izrazitejša zato, ker na otoku ni naselja, večjih zgradb ali cest, ki bi prekinjale kamniti vzorec.
Bavljenac ali Baljenac?
V virih je mogoče zaslediti obe imeni. Šibeniška turistična skupnost uporablja ime Bavljenac, v naslovu lokacije pa se pojavlja tudi Baljenac. Enako dvojnost najdemo tudi v drugih hrvaških in tujih virih, a nič zato – gre za isti otoček ob Kapriju.
Bavljenac oziroma »otok prstnega odtisa«
Majhen nenaseljen otok leži v šibeniškem arhipelagu, tik ob otoku Kaprije.
Povezava z Unescom je nekoliko drugačna
Pri Bavljenacu se pogosto pojavlja trditev, da je otok sam uvrščen na Unescov seznam. To ni povsem pravilno.
Na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je bila leta 2018 vpisana veščina gradnje suhozidov, ki jo skupaj predstavljajo države, med njimi Hrvaška in tudi Slovenija. Bavljenac je eden najbolj slikovitih primerov te tradicije, ni pa samostojno vpisan kot Unescova svetovna dediščina.
Obstaja sicer pobuda, da bi otok zaradi njegove posebnosti dodatno zaščitili oziroma ga uvrstili med pomembne spomenike te vrste dediščine. To razlikovanje je pomembno, saj je prav tradicionalno znanje zlaganja kamna brez veziva tisto, ki ima Unescovo priznanje.
Danes je otok nenaseljen
Bavljenac nima stalnih prebivalcev. Prav tako na njem ni urejenih poti ali pristanišča, kar precej pove o njegovem značaju.
Šibeniška turistična skupnost navaja, da je dostop mogoč z morja, toda obisk ni primerljiv s klasičnim izletom na naseljen jadranski otok. Glavna vrednost Bavljenaca je prav v ohranjeni krajini in pogledu na mrežo zidov.
Če ga človek opazuje s tal, lahko vidi predvsem kilometre zloženega kamna. Šele pogled z višine pokaže celotno sliko in razloži, zakaj je tako majhen otoček postal prepoznaven daleč zunaj Hrvaške.
V njegovem primeru namreč ni nenavadna samo oblika otoka. Najbolj zanimivo je, da je vzorec, ki danes spominja na človeški prstni odtis, nastal zaradi povsem vsakdanjega dela ljudi, ki so pred več kot stoletjem iz kamnite zemlje poskušali pridobiti prostor za nekaj trt in figovih dreves.
