Julij na vrtu ni samo mesec paradižnika, kumar, bučk in prvih košar pridelka. Prav zdaj se odloča tudi, ali bo greda septembra še živa ali bo po poletni vročini ostala prazna, zapleveljena in utrujena. Mnogi po prvi veliki letini nehajo sejati, ker imajo občutek, da je glavna sezona mimo. V resnici je julij odličen trenutek za drugi vrtni val.
Po spravilu česna, čebule, zgodnjega krompirja, graha ali solate se odpre dragocen prostor. Če ga pustimo praznega, se zemlja hitro izsuši, sonce jo zapeče, plevel pa naredi svoje. Bolje je, da gredo hitro pripravimo, rahlo prerahljamo, dodamo nekaj komposta in posejemo zelenjavo, ki bo dobro rasla v drugi polovici poletja ter dala pridelek jeseni.
Julija sejemo drugače kot spomladi
Poletna setev ima eno veliko posebnost: semena ne trpijo samo zaradi mraza, ampak zaradi vročine in suhe površine tal. Greda mora biti pred setvijo dobro navlažena, po setvi pa je koristna tanka zaščita s kopreno, senčilom ali rahlo zastirko. Cilj ni, da seme zalijemo enkrat in nanj pozabimo, temveč da prvih nekaj dni ne presahne.
Za julijsko setev so posebej uporabne zelenjadnice s krajšo rastno dobo. Motovilec je bolje sejati proti koncu meseca ali avgusta, lahko pa že zdaj razmišljamo o prostoru zanj. Rukola, redkvica, poletne solate, blitva, nizki fižol, korenček za jesensko uporabo in rdeča pesa so med boljšimi izbirami, če imamo dovolj vlage in malo potrpežljivosti.
Rukola in redkvica sta hitra izbira
Rukola je hvaležna, ker hitro kali in hitro pride na krožnik. V največji vročini zna postati ostrejša in hitreje uide v cvet, zato jo sejemo v bolj senčen del grede ali jo zaščitimo pred najmočnejšim soncem. Redkvica je podobno hitra, a poleti potrebuje enakomerno vlago. Če raste v suši, postane trda, pekoča in votla.
Pri obeh velja: raje sejemo manj, večkrat. Majhna setev vsakih deset do štirinajst dni da bolj uporaben pridelek kot ena velika setev, ki dozori naenkrat.
Fižol, pesa in blitva za jesenski krožnik
Nizki fižol je julija še vedno možen, posebej v toplejših krajih in na sončnih legah. Izberite sorte s krajšo rastno dobo in ga sejte v vlažno zemljo. Če pride vročinski val, bo mlade rastline treba zaščititi pred sušo. Dobro uspe tudi blitva, ki jo lahko režemo postopoma. Jeseni je pogosto celo lepša kot sredi poletja, saj ji ni več treba prenašati najhujše pripeke.
Rdeča pesa je še ena dobra izbira. Lahko jo posejete za manjše jesenske gomolje ali za mlade liste. Prevelikih pričakovanj pri zelo pozni setvi ne imejte, a julijska setev na dobri zemlji še vedno lahko lepo uspe.
Pri korenčku ne preskočite vlage
Korenček je pri julijski setvi bolj muhast. Semena kalijo počasi, površina zemlje pa poleti hitro presahne. Najbolje ga je sejati v rahlo, dobro pripravljeno gredo, nato pa skrbeti za stalno rahlo vlažnost. Če se zemlja zaskorji, bo vznik slabši. Tanko senčenje v prvih dneh lahko naredi veliko razliko.
ZANIMIVO: Sivka v loncu za domačo okrasitev: lepa je, a največ ljudi jo uniči z eno napako
Prazen prostor naj ne čaka predolgo
Najslabše je, da gredo po pobiranju pridelka pustimo prazno več tednov. Če niste prepričani, kaj bi posejali, lahko vsaj prekrijete tla z zastirko ali posejete zeleno gnojenje. Tako zemlja ostane bolj živa, manj se izsuši in jeseni z njo lažje delate.
Julij ni zamujena priložnost, ampak drugi začetek. Res je, da ne moremo več sejati vsega, kar smo zamudili spomladi. Lahko pa pametno izberemo hitre, odpornejše in jeseni uporabne vrtnine. Vrt bo tako tudi po največji poletni letini ostal aktiven, jesenski krožniki pa bodo precej bolj domači.
