Pri ogrevanju s klimatsko napravo je praviloma najbolj učinkovito, da topel zrak usmerite navzdol proti tlom, ne tik pod strop. Razlog je preprost: topel zrak se sam dviga, zato ga je smiselno najprej poslati v spodnji del prostora in mu pustiti, da se nato naravno razporedi navzgor.
To priporočajo tudi proizvajalci klimatskih naprav. Panasonic v navodilih za ogrevanje izrecno svetuje spodnji položaj loput, saj pri usmerjanju navzgor topel zrak lahko ostaja pod stropom in slabše doseže tla. Podobno Mitsubishi Electric pri ogrevanju usmerja topel zrak proti tlom, kjer se nato dviga in kroži po prostoru.
Zakaj pihanje pod strop ni najboljša rešitev
Pri hlajenju je logika ravno obratna. Hladen zrak pada, zato ga klimatska naprava pogosto usmeri bolj vodoravno ali navzgor, od koder se nato počasi spušča po prostoru.
Pri ogrevanju pa se topel zrak dviga. Če ga že na izhodu iz klime pošljemo skoraj vodoravno pod strop, lahko dobimo razmeroma topel zgornji del prostora, medtem ko je pri nogah občutek precej hladnejši.
LG pri svojih modelih prav zato opisuje hitrejše ogrevanje z usmerjanjem toplega zraka navzdol.
Kako bi nastavil klimo v običajnem stanovanju
Za klasično stensko notranjo enoto bi loputke pri ogrevanju nastavil navzdol, vendar ne povsem navpično.
Dober začetek je kot približno 30 do 60 stopinj navzdol, odvisno od višine notranje enote in velikosti prostora. Cilj je, da zrak doseže spodnji del prostora nekaj metrov pred napravo, ne pa da piha neposredno na človeka pod klimo.
Če naprava omogoča samodejno nihanje loput, je tudi to lahko dobra rešitev. Zrak se tako porazdeli po večjem delu prostora, namesto da bi se ves čas usmerjal samo v eno točko.
Pri večjih prostorih lahko pomaga tudi nekoliko višja hitrost ventilatorja. Več pretoka zraka pomeni boljše mešanje toplega zraka pri stropu s hladnejšim pri tleh.
Največja napaka je previsoka nastavljena temperatura
Če je prostor hladen, ni potrebno klime nastaviti na 28 ali 30 stopinj. Klimatska naprava zaradi tega praviloma ne bo ogrela prostora bistveno hitreje, bo pa dlje delovala z veliko močjo.
Za običajno bivalno udobje je smiselna nastavitev okoli 21 do 23 stopinj, nato pa temperaturo prilagoditi prostoru in občutku.
Pri inverter klimi je običajno bolje, da prostor vzdržuje pri razmeroma stabilni temperaturi, kot da jo ves čas ugašamo in nato od nje zahtevamo hitro segrevanje zelo hladnega prostora.
Kaj pa topel zrak, ki se že nabere pod stropom?
Pri daljšem ogrevanju se nekaj toplote vseeno nabere višje. Takrat je koristno dobro kroženje zraka.
Nekatere sodobne klime po doseženi temperaturi same spremenijo smer pihanja in začnejo zrak bolj vodoravno mešati. Mitsubishi pri nekaterih sistemih uporablja prav takšno funkcijo: ko je prostor ogret, naprava s kroženjem pomaga ponovno uporabiti toploto, ki se je nabrala pri stropu.
Podoben učinek lahko v prostoru z zelo visokim stropom doseže počasen stropni ventilator. Za večino stanovanj pa je osnovno pravilo zelo preprosto: pri hlajenju zrak bolj navzgor, pri ogrevanju bolj navzdol.
Če vas pri tem moti neposredno pihanje, loputk ne obračajte proti stropu, ampak jih nekoliko dvignite ali vključite nihanje. Tako lahko še vedno ogrevate spodnji del prostora, ne da bi topel zrak ves čas pihal neposredno v ljudi.
