Slak je eden tistih plevelov, pri katerih samo trganje zelenih poganjkov navadno ne zadostuje. Če korenine ostanejo v zemlji, rastlina ponovno požene. Prav zato je obdobje po dežju oziroma takrat, ko je zemlja vlažna in mehkejša, dober trenutek za temeljitejše odstranjevanje.
Namesto da slak samo odtrgate pri tleh, ga poskusite počasi izvleči skupaj s čim daljšim delom korenine. Pri suhi in zbiti zemlji se korenine hitreje pretrgajo, v vlažni pa jih je praviloma mogoče odstraniti v daljših kosih.
Slaka ne pulite na hitro
Najprej poiščite mesto, kjer poganjek prihaja iz zemlje. Če se je že ovil okoli paradižnika, fižola, ograje ali drugih rastlin, ga previdno odvijte oziroma odrežite tako, da pri tem ne poškodujete gojene rastline.
Okoli korenine nato zemljo zrahljajte z vrtnimi vilami ali manjšimi ročnimi vilicami. Lopata je lahko manj primerna, saj lahko korenino prereže na več delov.
Ko je zemlja zrahljana, slak primite čim bližje tlom in ga počasi vlecite navzgor. Če začutite močan upor, ne vlecite na silo. Še nekoliko zrahljajte zemljo in poskusite ponovno.
Pri slaku je vztrajnost pomembnejša od enkratnega velikega posega. Njegov koreninski sistem je obsežen in iz delov, ki ostanejo v zemlji, lahko poženejo novi poganjki. Zato je treba mesto po prvem odstranjevanju še naprej spremljati.
Če čez nekaj dni ali tednov opazite nov mlad poganjek, ga odstranite čim prej. Rastlini tako vedno znova preprečujete, da bi z listi ustvarjala zalogo energije za koreninski sistem.
Zdaj je zemlja primernejša za delo
Po suhem poletnem obdobju je lahko zemlja trda, zato se pri puljenju odstrani predvsem nadzemni del slaka. Jeseni oziroma po obilnejšem dežju je delo lahko precej lažje.
Vendar tudi zelo razmočena zemlja ni idealna. Če se močno oprijema orodja in se ob hoji globoko pogreza, je bolje počakati, da se nekoliko osuši. Najprimernejša je vlažna in rahla zemlja, ki jo lahko brez večjega napora razmaknete okoli korenin.
Pri večjem zapleveljenem delu vrta se dela lotite po manjših površinah. Odstranite vidne poganjke, previdno preglejte zemljo in iz nje poberite dele korenin, ki jih opazite.
Slaka, ki ima že semena, ne odlagajte nepremišljeno po vrtu. Prav tako je pri kompostiranju korenin potrebna previdnost, saj lahko ob neustreznih razmerah preživijo.
Prekopavanje lahko težavo tudi razširi
Pri slaku ni najboljša rešitev agresivno rezanje zemlje na drobne kose. Z obdelavo lahko podzemne dele razrežemo in jih raznesemo po gredi.
Če na določenem mestu slak redno poganja, je zato pogosto bolj smiselno korenine previdno izkopavati in nato sproti odstranjevati nove poganjke.
Na praznih gredah lahko pomaga tudi zastiranje. Debelejša plast zastirke zmanjšuje količino svetlobe, ki pride do tal, vendar pri že dobro ukoreninjenem slaku sama po sebi običajno ne pomeni hitre rešitve. Poganjki lahko poiščejo pot skozi ali ob robu zastirke.
Konec septembra je zato dobra priložnost za prvi temeljitejši poseg. Zemlja je marsikje po padavinah lažje obdelovalna, vrtovi pa se počasi praznijo. Ko odstranite vrtnine, preglejte tudi njihove grede. Dolgi poganjki slaka so dobro vidni in jim lahko sledite do mesta, kjer izraščajo iz zemlje.
Če letos ne odstranite vsakega koščka korenine, to še ne pomeni, da je bilo delo zaman. Ključno je, da spomladi spremljate ista mesta in nove poganjke odstranite, dokler so še majhni. Pri trdovratnem slaku je prav ponavljanje pogosto učinkovitejše od enega samega grobega prekopavanja vrta.
