Zdi se, da je multitasking (večopravilnost) v današnjem hitrem tempu življenja postal nuja. Odgovarjanje na e-pošto med sestankom, preverjanje telefonskih sporočil med kosilom ali celo spremljanje televizijskih novic med vadbo – vse to se zdi kot učinkovit način za upravljanje časa. Vendar pa raziskave kažejo, da multitasking ni tako koristen, kot si morda mislimo. Nasprotno, lahko ima negativne posledice za naše zdravje in dobro počutje.

Negativne posledice multitaskinga

Multitasking je praksa opravljanja več nalog hkrati, ki se pogosto uporablja kot sinonim za produktivnost in učinkovitost. Na prvi pogled se zdi, da lahko z večopravilnostjo dosežemo več v krajšem času. Vendar pa znanstveniki ugotavljajo, da naš um ni zasnovan za resnično sočasno opravljanje več nalog. Namesto tega hitro preklapljamo med nalogami, kar vodi do več napak in nižje kakovosti dela.

Zmanjšuje zmožnost osredotočanja

Ena izmed glavnih težav pri multitaskingu je, da zmanjšuje našo zmožnost osredotočanja. Ko preklapljamo med različnimi nalogami, možgani potrebujejo čas, da se prilagodijo in ponovno osredotočijo. Ta čas prilagajanja, imenovan “strošek preklapljanja”, pomeni, da vsakič, ko se premikamo med nalogami, izgubimo dragocene sekunde, ki se seštevajo. Posledično je naše delo počasnejše in manj natančno.

Negativni učinki na duševno zdravje

Poleg zmanjšane produktivnosti ima multitasking tudi negativne učinke na naše duševno zdravje. Stalno preklapljanje med nalogami povečuje raven stresa in tesnobe. Naše možgane preplavlja preveč informacij, kar vodi do občutka preobremenjenosti. Sčasoma lahko to povzroči kronični stres, ki je povezan s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno s težavami s srcem, visokim krvnim tlakom in oslabljenim imunskim sistemom.

Vpliv na spomin

Multitasking prav tako vpliva na naš spomin. Študije so pokazale, da ljudje, ki pogosto multitaskajo, težje shranjujejo in priklicujejo informacije. Njihovi možgani so nenehno v stanju motnje, kar otežuje proces pomnjenja. To lahko vpliva na našo sposobnost učenja in reševanja problemov, kar je še posebej škodljivo za študente in poklicne delavce.

Tudi naša medosebna razmerja lahko trpijo zaradi multitaskinga. Ko smo nenehno razpršeni med različnimi dejavnostmi, posvečamo manj pozornosti ljudem okoli nas. To lahko vodi do slabše komunikacije, nesporazumov in zmanjšane kakovosti odnosov. Posvečanje polne pozornosti sogovorniku je ključno za gradnjo in vzdrževanje zdravih in močnih vezi.

Kakšna je rešitev za multitasking?

Rešitev za te težave je enostavnejša, kot si morda mislimo. Osredotočanje na eno nalogo naenkrat, znano kot monotasking, lahko izboljša našo produktivnost, zmanjša stres in izboljša splošno kakovost življenja. Pri tem si lahko pomagamo z organizacijo dela, postavljanjem prioritet in rednimi odmori, kar omogoča, da se možgani spočijejo in osvežijo.

Osredotočanje na eno nalogo naenkrat

Multitasking se morda zdi kot potreben zaveznik v sodobnem svetu, vendar ima dolgoročno več škode kot koristi. S prehodom na bolj osredotočen način dela lahko izboljšamo svojo učinkovitost, zdravje in zadovoljstvo v življenju.

* multitasking lahko prevajamo tudi kot večopravilnost

Oznake: