Sezona cvetenja za mnoge pomeni kihanje, zamašen nos, solzne oči in občutek utrujenosti, ki se vleče skozi dan. Pri sezonskih alergijah najprej pomislimo na trave, brezo, ambrozijo in druge rastline, precej manj pa na krožnik. Prehrana alergijskega rinitisa ne pozdravi, prav tako ni dokazano, da bi lahko samo z izločitvijo posameznih živil zanesljivo ublažili simptome. Obstaja pa pojav, pri katerem se lahko težave pojavijo po zaužitju določene hrane, predvsem surovega sadja, zelenjave in nekaterih oreščkov.
Gre za oralni alergijski sindrom oziroma sindrom pelod hrana. Nastane zaradi podobnosti med beljakovinami v pelodu in beljakovinami v določenih rastlinskih živilih. Imunski sistem pri občutljivih ljudeh lahko te podobnosti prepozna kot razlog za reakcijo. Pojav je dobro opisan pri ljudeh s senenim nahodom, največkrat pa se kaže v ustih in žrelu. Ameriški kolegij za alergije, astmo in imunologijo navaja, da prizadeti pogosto lahko jedo ista živila kuhana, saj toplota spremeni beljakovine, ki sprožijo odziv.
Povezava med pelodom in hrano
Najbolj znan primer je alergija na pelod breze. Pri nekaterih ljudeh se lahko po zaužitju surovega jabolka, lešnikov, mandljev, korenja ali koščičastega sadja pojavi srbenje ustnic, neba, jezika ali žrela. Ameriška akademija za alergijo, astmo in imunologijo pri brezi omenja tudi možno reakcijo na oreščke, kot sta mandelj in lešnik, pri travah pa na primer na breskve, zeleno, paradižnik, melone in pomaranče. Pri ambroziji se lahko težave pojavijo po banani, kumari, meloni ali bučki.
To ne pomeni, da bodo vsi ljudje s senenim nahodom imeli težave s temi živili. Še manj pomeni, da jih je treba preventivno odstraniti iz prehrane. Smiselno je opazovanje lastnega telesa. Če se po določenem surovem sadežu ali zelenjavi vedno pojavi enak občutek srbenja, pekočine ali blage otekline v ustih, je to podatek, ki ga je dobro omeniti zdravniku ali alergologu.
Simptomi so običajno lokalni
Pri oralnem alergijskem sindromu se težave navadno pojavijo hitro po zaužitju. Najpogosteje gre za srbenje ust, rahlo otekanje ustnic, jezika ali neba, praskanje v grlu in neprijeten občutek v žrelu. Simptomi so pri večini blažji in omejeni na ustno votlino, vendar strokovni viri opozarjajo, da se redkeje lahko pojavijo tudi širše reakcije, zato močnejših znakov ne gre ignorirati.
Posebno previdnost zahteva reakcija na oreščke. Pri njih je meja med oralnim alergijskim sindromom in pravo alergijo na oreščke lahko manj jasna. AAAAI svetuje posvet z alergologom, kadar se pri oreščkih pojavi srbenje v ustih, saj lahko blagi znaki včasih napovedujejo resnejšo alergijsko zgodbo.
Zakaj kuhano hrano pogosto bolje prenašamo?
Veliko beljakovin, povezanih s tem sindromom, je občutljivih na toploto. Zato lahko nekdo ob surovem jabolku občuti srbenje v ustih, jabolčni kompot ali pečeno jabolko pa prenese brez težav. Podobno velja za del zelenjave. Toplotna obdelava spremeni strukturo beljakovin, zato jih imunski sistem pogosto ne prepozna več enako.
Lupljenje včasih pomaga
Pri nekaterih sadežih je del beljakovin bolj prisoten v lupini ali tik pod njo, zato lahko lupljenje zmanjša težave. To ni univerzalno pravilo, je pa praktičen poskus pri ljudeh z blagimi in jasno prepoznavnimi simptomi. Pomembno je, da se ob izrazitejših reakcijah ne eksperimentira brez posveta.
Prehrana naj ostane raznolika
Pri sezonskih alergijah ni smiselno brez razloga opustiti široke skupine živil. Sadje, zelenjava, stročnice, polnovredna žita, oreščki in kakovostne maščobe ostajajo pomemben del prehrane, saj podpirajo splošno zdravje, črevesno mikrobioto in normalno delovanje imunskega sistema. Težava ni v tem, da bi bila jabolka, paradižnik ali lešniki “slaba hrana”, temveč v tem, da lahko pri posamezniku sprožijo navzkrižno reakcijo.
Najbolj praktičen pristop je zapisovanje opažanj. Koristno je zabeležiti, katero živilo je povzročilo težave, ali je bilo surovo ali kuhano, koliko časa po zaužitju so se pojavili simptomi in kako dolgo so trajali. Tak zapis je za zdravnika precej uporabnejši od splošnega izogibanja hrani.
Kdaj poiskati pomoč?
Blago srbenje po surovem sadju še ne pomeni nujnega stanja, a ponavljajoče se reakcije zaslužijo pozornost. Takojšen posvet je potreben ob oteženem dihanju, močnem otekanju jezika ali žrela, koprivnici po telesu, slabosti, vrtoglavici ali občutku omedlevice. Pri otrocih, nosečnicah, ljudeh z astmo in tistih, ki so že imeli resnejše alergijske reakcije, je previdnost še pomembnejša.
Sezonske alergije so lahko naporne, prehrana pa je le eden od možnih koščkov širše slike. Pri nekaterih ljudeh določena surova živila res okrepijo nelagodje v ustih in žrelu, pri drugih ne. Najboljši pristop je zato miren: opazovanje, prilagoditev priprave hrane in strokovni posvet, kadar se simptomi ponavljajo ali stopnjujejo.
