Dolgotrajno pomanjkanje padavin ne prizadene samo vrtov, njiv in travnikov. Sušni stres se postopoma pokaže tudi v gozdu, kjer začnejo drevesa varčevati z vodo, listje se lahko suši ali prezgodaj odpada, mlajša drevesa pa so še posebej izpostavljena. Gozd zaradi globljih korenin na sušo pogosto reagira počasneje od vrta, toda posledice lahko trajajo precej dlje.
Poletna vročina stanje še poslabša. Višja temperatura poveča izhlapevanje vode iz tal in izgubo vode skozi liste. Če novih padavin ni dovolj, začne drevo zapirati listne reže, s čimer zmanjšuje izgubo vode, hkrati pa omeji tudi fotosintezo in svojo rast.
Prav zato lahko avgusta na sprehodu skozi gozd opazimo znake, ki bi jih sicer pričakovali šele bližje jeseni.
Prvi opozorilni znak je pogosto krošnja
Drevo se na pomanjkanje vode odzove tako, da poskuša zmanjšati površino, skozi katero izgublja vlago.
Listi lahko začnejo izgubljati svežo zeleno barvo, se zvijajo, na robovih rjavijo ali odpadajo. Pri posameznih drevesih se lahko krošnja vidno razredči.
Osutost krošnje je eden od kazalnikov, s katerimi strokovnjaki spremljajo zdravstveno stanje gozdnega drevja. ARSO opozarja, da na stanje krošenj vpliva kombinacija vremenskih razmer in drugih stresnih dejavnikov.
Prezgodnje odpadanje listov ima za drevo logiko. Z manj listi izgublja manj vode, vendar ima takšno varčevanje svojo ceno, saj se zmanjša tudi sposobnost proizvodnje energije.
Pod drevesi postanejo tla nenavadno suha
Drug znak opazimo že med hojo. Gozdna tla, ki so običajno hladnejša in nekoliko vlažna, postanejo prašna in trda. Manjši potoki lahko izgubijo pretok, plitve kotanje se izsušijo, listni opad pa ob hoji močno šumi. Zgornji del zemlje se lahko izsuši precej hitro. Večja drevesa imajo korenine tudi globlje, zato lahko še nekaj časa dostopajo do zaloge vode, mlada drevesa in rastline s plitvejšim koreninskim sistemom pa te možnosti nimajo.
Mlada drevesa lahko sušo občutijo prva
Sadika ima bistveno manj razvit koreninski sistem kot odrasla bukev ali hrast.
Če več tednov ni primernega dežja, se lahko na mladih drevesih pojavijo oveneli poganjki, sušenje vrhov in odmiranje posameznih rastlin.
Takšne posledice niso nujno vidne povsod enako. Južna in sončna pobočja, plitva kamnita tla ter gozdni robovi se praviloma izsušujejo hitreje kot senčne lege in globlja tla.
Suša drevesa oslabi tudi za obdobje po dežju
Največja težava ni nujno tisto, kar opazimo med samim vročinskim valom.
Dolgotrajen sušni in vročinski stres zmanjšuje vitalnost dreves. Zavod za gozdove je ob preteklih izrazito sušnih poletjih ugotavljal, da so bile posledice v gozdovih opazne še naslednja leta, oslabljena drevesa pa so lahko bolj izpostavljena nekaterim škodljivcem in boleznim.
Zato nekaj dni dežja ne pomeni, da se je stanje takoj vrnilo na začetek.
Voda lahko navlaži zgornjo plast zemlje in drevesu prinese olajšanje, vendar dolgotrajnega primanjkljaja v globljih plasteh ena nevihta pogosto ne odpravi.
Posebno vprašanje so smreke
Smreka ima razmeroma plitev koreninski sistem in je na toplih ter suhih legah lahko izrazito obremenjena.
Suša lahko oslabi njeno sposobnost obrambe, kar je pomembno predvsem zaradi podlubnikov. Ti lažje napadejo drevesa, ki so že pod stresom zaradi vročine, pomanjkanja vode ali drugih poškodb.
Prav kombinacija ekstremnega vremena in škodljivcev je eden večjih izzivov pri prilagajanju slovenskih gozdov prihodnjim razmeram. Gozdnogospodarski načrti zato vse več pozornosti namenjajo stabilnim, vrstno pestrim sestojem, ki se lahko na različne motnje odzivajo bolje.
Suh gozd pomeni tudi večjo požarno nevarnost
Dolgotrajna suša spremeni še gozdna tla.
Suho listje, iglice, trava, drobne veje in druga organska snov izgubijo velik del vlage ter postanejo gorljiv material. Ob dovolj suhem vremenu je zato potrebna bistveno večja previdnost pri uporabi ognja v naravnem okolju.
Že pretekle izrazite suše so bile povezane s povečanim številom gozdnih požarov, predvsem na območjih, kjer so bile razmere najbolj suhe.
Gozd lahko dolgo skriva posledice pomanjkanja vode
Gozd je zaradi svoje velikosti in sposobnosti zadrževanja vlage videti odpornejši od vrta ali travnika. Pogosto tudi je. Toda njegova reakcija poteka počasneje.
Drevo ne oveni v enem popoldnevu na način vrtne solate. Najprej zmanjša rast, omeji izhlapevanje, nato lahko začne izgubljati del listov. Če se suša nadaljuje, postanejo posledice vse bolj vidne tudi človeku, ki se po gozdu sprehodi le občasno.
Rjavi robovi listov, prezgodaj rumene krošnje, suhi mladi poganjki in nenavadno suha gozdna tla zato niso nujno znak, da je jesen prišla prezgodaj. Lahko so preprost znak, da drevesu zmanjkuje vode.
Najpomembnejše pa se dogaja očem skrito. Vsako daljše sušno obdobje pomeni za drevo stres, posledice tega poletja pa se lahko pokažejo tudi šele prihodnjo pomlad ali v naslednjih letih.
