Okoli sredine avgusta marsikdo v Sloveniji opazi podoben vzorec: po več tednih vročine pridejo nevihte, veter, hladnejše noči ali nekaj dni občutno svežega vremena. Petnajsti avgust sam po sebi nima nobene meteorološke posebnosti, vendar se prav v drugi polovici poletja nad Evropo postopoma spreminjajo razmere, zaradi katerih so prodori hladnejšega zraka proti Alpam in Sloveniji lahko izrazitejši.
Zato stari občutek, da se po velikem šmarnu poletje začne obračati, ni povsem brez podlage. Ne drži pa, da se mora vreme vsako leto spremeniti prav 15. avgusta. Nekatera leta vročina brez večjega premora vztraja še daleč v september, drugič pride občutna ohladitev že v začetku avgusta.
Sredi avgusta je poletje še vedno močno, vendar se nekaj že spreminja
Najdaljši dnevi so takrat že več tednov za nami. Sredi avgusta imamo v Sloveniji približno uro in pol manj dnevne svetlobe kot ob poletnem solsticiju junija.
Sonce je opoldne nekoliko nižje, noči pa so daljše. Kopno zato ponoči dobi več časa za ohlajanje, predvsem ob jasnem in mirnem vremenu.
Ta sprememba sprva ni dramatična. Avgust je še vedno izrazito poletni mesec in lahko prinese temperature precej nad 30 stopinj Celzija. Razlika se najprej pogosto opazi zjutraj in zvečer, ko zrak nekoliko hitreje izgublja toploto.
Daljše noči so tudi razlog, da je po prehodu hladne fronte sredi avgusta občutek ohladitve lahko precej izrazitejši kot ob podobnem prehodu junija.
Glavni razlog za nenadno spremembo so hladne fronte
Velik preobrat od 35 stopinj do neviht in precej svežega naslednjega dne ni posledica koledarja. Povzročijo ga premiki velikih zračnih mas.
Slovenija leži na območju, kjer se srečujejo vplivi Atlantika, Alp, Sredozemlja in celinske Evrope. Če proti Alpam prodre hladnejši zrak s severa ali severozahoda, pred njim pa se nad Slovenijo zadržuje vroč in vlažen poletni zrak, so pogoji za nastanek neviht zelo ugodni. Sledijo lahko nalivi, močnejši veter, toča in izrazit padec temperature.
Dober primer je avgust 2016. ARSO je takrat 15. avgusta zabeležil nestabilno ozračje, popoldne in zvečer pa plohe ter nevihte, ponekod tudi neurja z nalivi, sunki vetra in točo. V naslednjih dneh je ostalo vreme spremenljivo.
To pa še vedno ne pomeni, da obstaja meteorološko pravilo, povezano prav s 15. avgustom.
PREBERI ŠE: Vročinski val: kdaj vročina postane vremenski pojav?
Vreme se lahko obrne tudi nekaj dni prej ali pozneje
Že isti ARSO bilten lepo pokaže, kako nepredvidljiv je datum takšnega preobrata.
Leta 2016 je izrazita hladna fronta Slovenijo prešla že med 9. in 11. avgustom. Popoldanske temperature so ob ohladitvi ponekod dosegle le od 11 do 16 stopinj Celzija, nato se je pred 15. avgustom ponovno segrelo.
Tudi leta 2009 se je hladna fronta čez Slovenijo pomikala v noči na 14. avgust.
Takšni primeri pomagajo razumeti, od kod izvira zaznava, da ima sredina avgusta pogosto nekoliko drugačen značaj. Ne gre za en sam dan, temveč za obdobje, v katerem lahko prvi izrazitejši prodori hladnejšega zraka že precej spremenijo občutek poletja.
Morje in kopno sta avgusta zelo topla
Zanimivo je, da sredina avgusta hkrati ponuja ogromno energije za močne nevihte. Kopno je po več tednih poletnega segrevanja vroče, zelo toplo je tudi Jadransko morje. V spodnjih plasteh ozračja je zato lahko veliko toplote in vlage.
Če nad takšen zrak pride hladnejša zračna masa v višinah, nastane velika temperaturna razlika. Ozračje postane nestabilno in začne se hitro dvigovanje toplega zraka.
Rezultat so lahko prav značilne poletne nevihte, ki prinesejo zelo veliko dežja v kratkem času in nato občutno ohladitev. Zato se sprememba sredi avgusta pogosto ne začne z blagim jesenskim dežjem, temveč z nevihto.
Po 15. avgustu poletja še zdaleč ni konec
Ena najpogostejših zmot je, da veliki šmaren pomeni meteorološki konec poletja. Prav nasprotno je.
Meteorološko poletje traja do konca avgusta, visoke temperature pa so v Sloveniji povsem možne tudi septembra. Po kratki ohladitvi se lahko območje visokega zračnega tlaka ponovno okrepi in temperature se v nekaj dneh vrnejo nad 30 stopinj.
Tudi avgust 2016 je po nevihtah sredi meseca pozneje ponovno prinesel sončno in toplo vreme. ARSO je ob koncu meseca beležil temperature med 26 in 32 stopinj Celzija.
Sredina avgusta zato ni meja med poletjem in jesenjo. Je pa obdobje, ko začnemo prvič jasneje opažati, da poletje ni več na začetku svoje poti. Dnevi se krajšajo, noči postajajo daljše, ob hladnih frontah pa lahko jutranje temperature padejo dovolj nizko, da je razlika proti julijski vročini zelo očitna.
Od tod verjetno tudi staro opažanje o velikem šmarnu
Generacije pred nami niso imele satelitskih posnetkov in desetdnevnih vremenskih modelov, so pa vreme spremljale vsak dan. Sredina avgusta je bila pomembna tudi zaradi dela na poljih, v sadovnjakih in vinogradih, zato so bile spremembe temperature in padavin še posebej opazne.
Če se je približno ob istem delu leta večkrat pojavila hladnejša noč, veter ali nevihtna fronta, je takšna izkušnja hitro postala del ljudskega vremenskega izročila. Današnja meteorologija ponuja precej manj skrivnostno razlago.
Petnajsti avgust vremena ne spremeni. Sredi avgusta pa smo dovolj daleč od poletnega solsticija, da se vpliv krajših dni in daljših noči že pozna, nad Evropo pa se lahko začnejo pojavljati izrazitejši prodori hladnega zraka. Če tak prodor doseže razgreto Slovenijo, se lahko pravo poletje v samo nekaj urah spremeni v nevihtno in precej sveže vreme. Nekaj dni pozneje pa se lahko brez težav vrne.
