Lovorikovec je na številnih slovenskih vrtovih postal rastlina za hitro zasebnost. Zimzelen je, razmeroma močan, gosto raste in dobro prenese rez. Prav zato lastnika hitro zaskrbi, če se na njem čez noč pojavijo poškodovani poganjki, obgrizeni listi, luknjice ali celo olupljene veje. Prvo vprašanje je skoraj vedno enako: katera žival ga je takole pojedla?
Odgovor ni nujno en sam. Na lovorikovcu se lahko srečajo sledi srn, srnjakov, žuželk in bolezni. Srne rade posežejo po mladih poganjkih, srnjak lahko rastlino poškoduje z drgnjenjem rogovja, rilčkarji delajo značilne zareze ob robovih listov, listna luknjičavost pa ustvari okrogle luknje, ki so na prvi pogled videti, kakor bi jih nekdo preluknjal z drobnim luknjačem.
Pravilna prepoznava je pomembna, ker napačen ukrep ne pomaga. Če škodo dela srna, škropljenje proti žuželkam ne bo rešilo ničesar. Če luknje nastajajo zaradi bolezni, ograja ne bo ustavila težave. Lovorikovec zato najprej dobro opazujemo, šele nato ukrepamo.
Prvi namig je oblika poškodbe
Pri lovorikovcu ni dovolj pogledati samo, da je “nekaj pojedeno”. Pomembno je, kje je škoda in kako je videti. Poganjki, listni robovi, sredina lista in lubje govorijo vsak svojo zgodbo.
Če so vršički odgriznjeni, mladi poganjki manjkajo, rastlina pa je poškodovana predvsem do višine, ki jo doseže srna, je zelo verjeten obisk divjadi. Srne spomladi in zgodaj poleti iščejo nežno, mlado rast. Lovorikovec sicer ni njihova edina izbira, a ga lahko ob pomanjkanju bolj privlačne hrane hitro obdelajo, posebej v vrtovih blizu gozda, travnikov ali neograjenih parcel.
Če so poškodovane veje, lubje in spodnji deli rastline, je treba pomisliti na srnjaka. Samci si ob rastlinah označujejo teritorij in drgnejo rogovje. Takšna škoda je lahko bolj groba kakor navadno objedanje. Veje so lahko ranjene, polomljene ali oguljene, listi pa so poškodovani bolj zaradi drgnjenja kakor hranjenja.
Rilčkar pusti drugačen podpis
Rilčkarji se pogosto razkrijejo na robovih listov. Njihove poškodbe so navadno videti kot polkrožne zareze, izjedeni robovi ali nepravilni ugrizi ob strani lista. Rastlina ni nujno ogoljena, temveč deluje, kot bi nekdo sistematično grizljal robove listov.
Odrasli rilčkarji so aktivni predvsem ponoči, zato jih podnevi pogosto ne vidimo. Škoda se pokaže šele zjutraj ali po več dneh. Pri močnejšem napadu je treba pogledati tudi korenine, saj ličinke nekaterih rilčkarjev živijo v tleh in lahko poškodujejo koreninski sistem.
Luknjice na sredini listov niso vedno delo živali
Veliko zmede povzročijo okrogle luknje v sredini listov. Lastnik najprej pomisli na gosenice ali hrošče, vendar pri lovorikovcu pogosto ne gre za objedanje, temveč za listno luknjičavost. Pri tej težavi se na listih najprej pojavijo majhne okrogle pege. Tkivo v pegah porjavi, odmre in izpade. Ostane luknja, ki je videti zelo podobna poškodbi zaradi žuželke.
Razlika je v robu. Pri bolezni so luknje pogosto precej okrogle, okrog njih so lahko rjavkast ali rdečkast rob, list pa ima več podobnih znamenj. Pri živalih in žuželkah so poškodbe navadno bolj nepravilne. Rilčkar se loti roba, bolezen pa pogosteje ustvari luknje znotraj listne ploskve.
Deževno vreme težavo hitro poveča
Listna luknjičavost se rada razširi v vlažnih razmerah. Gosta živa meja, slabo zračenje, pogosto močenje listov in veliko dežja ustvarijo pogoje, v katerih se okužbe lažje ponavljajo. Zato je pri lovorikovcu pomembna zračna rez. Rastlina ne sme biti samo gosta, temveč tudi dovolj odprta, da se listi po dežju hitreje posušijo.
Kaj narediti, če so krive srne?
Pri srnah je najbolj zanesljiva fizična zaščita. Mlade rastline lahko zaščitimo z mrežo, začasno ograjico ali posameznimi zaščitnimi tulci, če gre za manjši nasad. Pri živi meji je težje, a tudi nizka začasna prepreka lahko zmanjša škodo, posebej v obdobju, ko rastlina poganja mlade liste.
Vonjave in odvračala imajo mešane rezultate. Nekaj časa lahko pomagajo, nato se živali nanje navadijo ali jih dež spere. Vrtovi ob robu narave potrebujejo bolj stalno rešitev. Če se srne vračajo vsako leto, bo lovorikovec brez zaščite verjetno znova poškodovan.
Srnjakova škoda zahteva hitro zaščito debla
Če srnjak drgne rogovje, je treba zaščititi ogrožene dele rastline. Posamezne rastline obvarujemo z mrežo okoli debla in spodnjih vej. Poškodovane veje obrežemo do zdravega tkiva, večje rane pa spremljamo. Lovorikovec se pogosto dobro obraste, vendar močno poškodovan grm potrebuje čas.
Kaj narediti, če gre za rilčkarje?
Pri sumu na rilčkarje je koristno večerno opazovanje. Z baterijsko svetilko preverimo liste in tla okoli rastline. Odrasli hrošči se čez dan skrivajo, ponoči pa se hranijo. Manjše število lahko ročno pobiramo. Pri večjih težavah je smiselno urediti okolico rastlin, odstraniti odvečno skrivališče, preveriti lončnice v bližini in razmisliti o biološkem zatiranju ličink v tleh, zlasti pri okrasnih zasaditvah, kjer se škoda ponavlja.
Pomembno je, da ne ukrepamo na pamet. Če so poškodbe na sredini listov, odraslih hroščev pa nikoli ne najdemo, morda sploh ne gre za rilčkarja. Takrat je bolj verjetna bolezen.
Kaj narediti, če gre za listno luknjičavost?
Pri listni luknjičavosti je prva pomoč higiena rastline. Močno okužene liste odstranimo, odpadlo listje pograbimo, živo mejo pa obrežemo tako, da izboljšamo zračenje. Zalivanje naj bo pri tleh, ne po listih. Lovorikovec ne mara stalno mokre krošnje, posebej če je posajen v gosti, senčni legi.
Bakrovi pripravki se v vrtnarskih pogovorih pogosto omenjajo, vendar z njimi ne smemo ravnati samodejno. Uporabljamo le registrirana sredstva, po navodilih in ob pravem času. Pri okrasnih rastlinah je pogosto že pravilna rez, odstranjevanje okuženih listov in boljše zračenje dovolj, da se pritisk bolezni zmanjša.
Največ škode naredi napačna diagnoza
Najslabše je, da ob vsaki poškodbi uporabimo isto rešitev. Srne, srnjaki, rilčkarji in glivične bolezni zahtevajo različne ukrepe. Zato si vzemimo nekaj minut in pogledamo vzorec. Manjkajo vršički? So listi obgrizeni ob robu? So luknje okrogle in v sredini lista? Je deblo oguljeno? Odgovor se pogosto pokaže že ob tem pregledu.
Lovorikovec si lahko opomore, če ukrepamo pravočasno
Lovorikovec je precej trpežna rastlina. Tudi po objedanju ali luknjičavosti se lahko lepo obnovi, če korenine ostanejo zdrave in če se poškodbe ne ponavljajo iz tedna v teden. Pomembno je, da mu ne dodajamo dodatnega stresa. Po poškodbi ga ne režemo premočno sredi vročine, ne pretiravamo z gnojili in ne zalivamo po listih.
Če je škoda sveža, najprej odstranimo polomljene in močno poškodovane dele. Nato spremljamo novo rast. Zdravi mladi poganjki pomenijo, da ima rastlina dovolj moči. Če se poškodbe ponavljajo, je treba najti povzročitelja, ne le popravljati posledice.
Vrt pogosto izda obiskovalca že zjutraj
Objeden lovorikovec je lahko sled nočnega hrošča, jutranjega obiska srne ali bolezni, ki se je razvijala več tednov. Sledi niso enake. Srne vzamejo mlade poganjke, srnjak pusti grobo poškodbo, rilčkar grize robove, luknjičavost pa naredi okrogle odprtine v listih.
Najboljši ukrep je zato miren pregled rastline. Lovorikovec ni izgubljen samo zato, ker ima luknje ali objedene vršičke. Potrebuje pravo diagnozo, nekaj reda okoli sebe in zaščito pred povzročiteljem, ki je res kriv. Takrat se lahko tudi precej načeta živa meja spet zgosti in dobi videz, zaradi katerega smo jo sploh posadili.
