Najdražje hlajenje se začne takrat, ko hiša že ves dan požira sonce, klima pa mora zvečer v nekaj urah popraviti vse, kar smo ji čez dan otežili. Marsikdo klimatsko napravo prižge šele takrat, ko je v dnevni sobi že neprijetno, nato jo nastavi na zelo nizko temperaturo in pričakuje hitro rešitev. Naprava res začne delati, a račun za elektriko se pri takšnem načinu hitro pozna.
Ekonomično hlajenje s klimo ni tekmovanje, kako hladno lahko postane v prostoru. Gre za vzdrževanje prijetne temperature z najmanj izgube. To pomeni, da toploto ustavimo že pred vstopom v hišo, klimo uporabljamo zmerno in ji ne nalagamo dela, ki ga lahko opravijo senčila, nočno zračenje, dobra izolacija in nekaj vsakodnevne discipline.
Najcenejša stopinja je tista, ki je ni treba ohladiti
Prvi ukrep se zgodi pred daljinskim upravljalnikom. Če sonce več ur sije skozi okna, se zrak, tla, stene, kavč in omare počasi segrevajo. Klima potem ne hladi le zraka, temveč poskuša ohladiti celotno notranjost. To je počasneje in dražje.
Zato je treba čez dan zapreti rolete, žaluzije, zavese ali zunanja senčila na sončni strani. Zunanja senčila so učinkovitejša, ker ustavijo toploto pred steklom. Notranje zavese pomagajo manj, a so vseeno boljše kot nič. Pri hiši je pomembno opazovati smer sonca. Jutranje vzhodno sonce, opoldansko južno in pozno popoldansko zahodno ne ogrevajo prostorov enako.
Okna čez dan niso prijatelj hladu
Pogosta napaka je odpiranje oken sredi vročega dne. Če je zunaj topleje kot v hiši, odprto okno ne zrači v korist hladu, ampak spušča vroč zrak v prostor. Zračenje naj bo zgodaj zjutraj, pozno zvečer ali ponoči, ko je zunanja temperatura nižja od notranje. Nato okna zapremo in hišo zasenčimo.
Klima naj dela mirno, ne v sunkih
Klimatska naprava je najbolj varčna, če deluje enakomerno. Veliki temperaturni skoki so zanjo napor. Če hišo pustimo, da se segreje na 29 stopinj, nato pa klimo nastavimo na 21, bo naprava dolgo delovala z visoko močjo. Bolje je začeti prej in vzdrževati razumno temperaturo.
Za večino domov je prijetna nastavitev nekje med 24 in 26 stopinjami Celzija, odvisno od vlage, oblačil, lege hiše in osebnega počutja. Ni nujno, da je notranjost hladna kot hotelska soba. Razlika med zunaj in znotraj naj bo prijetna, ne šokantna. Vsaka dodatna stopinja hlajenja navzdol pomeni večjo porabo.
Način delovanja je pomemben
Če ima klima način »dry« oziroma razvlaževanje, je lahko uporaben v soparnih dneh. Včasih občutek vročine ne izvira samo iz temperature, ampak iz visoke vlage. Manj vlage pomeni, da je prostor prijetnejši tudi pri nekoliko višji temperaturi. Pri tem je treba spremljati počutje in navodila naprave, saj vsi modeli ne delujejo enako.
Vrata odločajo, kaj sploh hladite
Pri hlajenju hiše je pomembno določiti, katere prostore res potrebujete hladne. Če je klima v dnevni sobi, vrata v hodnik, stopnišče in neuporabljene sobe pa so ves dan odprta, naprava hladi veliko večji volumen zraka. To ne pomeni, da morajo biti vsa vrata vedno zaprta, pomeni pa, da je treba imeti načrt.
Čez dan lahko hladite glavni bivalni prostor, spalnice pa pripravite pozneje, pred spanjem. Če imate več klimatskih naprav, jih ni treba vseh nastaviti na najnižjo temperaturo. Boljše je usklajeno, zmerno delovanje v prostorih, ki jih res uporabljate.
Stopnišče je skriti požiralec hladu
V hišah z odprtim stopniščem hladen zrak pogosto uhaja navzdol ali se meša po več etažah, medtem ko se topel zrak nabira drugje. Če je mogoče, pomaga zapiranje vrat med etažami ali vsaj omejevanje pretoka v dele hiše, ki jih trenutno ne hladite.
Ventilator lahko zmanjša potrebo po hlajenju
Ventilator ne zniža temperature prostora, vendar izboljša občutek na koži. Zaradi gibanja zraka je lahko 26 stopinj prijetnejših kot 24 stopinj brez pretoka. To pomeni, da lahko klimo nastavite nekoliko višje in še vedno ohranite udobje.
Stropni ventilatorji ali manjši sobni ventilatorji so koristni predvsem v prostorih, kjer se zrak zadržuje. Ne smejo pa delovati brez potrebe v praznih sobah, saj tudi oni porabljajo elektriko, čeprav precej manj kot klima.
Filter, zunanja enota in servis niso podrobnosti
Umazan filter zmanjša pretok zraka in poveča porabo. Klima mora delati dlje, prostor pa se hladi slabše. Filtre je smiselno redno očistiti po navodilih proizvajalca, posebej pred začetkom sezone in ob pogosti uporabi. Če naprava oddaja neprijeten vonj, slabo hladi ali kaplja, potrebuje pregled.
Zunanja enota naj ima dovolj zraka okoli sebe. Če je zaraščena, zaprta v vročem kotičku ali polna prahu in listja, učinkovitost pade. Klimatska naprava ne deluje samo v notranji škatli na steni, ampak kot sistem, ki mora toploto oddati ven.
Sonce na zunanji enoti ni idealno
Če je zunanja enota ves dan na neposrednem soncu in v slabo zračnem prostoru, ima težje delo. Senčenje lahko pomaga, vendar ne sme ovirati pretoka zraka. Nikoli je ne zapiramo v omarico brez ustreznega zračenja.
Kuhinja lahko pokvari ves načrt
Pečica, dolgotrajno kuhanje, sušilni stroj, likalnik in močne naprave dodajajo toploto v hišo. V najbolj vročih dneh se splača kuhati zjutraj ali zvečer, uporabiti hitrejše jedi, zunanji žar, če je varen in primeren, ali naprave, ki manj grejejo prostor.
Tudi razsvetljava in elektronika prispevata svoj delež. Posamezno malo, skupaj pa dovolj, da klima dela dlje. V vročih dneh zato pomaga ugašanje naprav, ki jih ne uporabljate.
Najbolj varčen sistem je rutina
Ekonomično hlajenje ni en sam trik, ampak zaporedje majhnih odločitev. Zjutraj prezračite, nato zaprite okna. Čez dan senčite stekla. Klimo vključite dovolj zgodaj, nastavite jo na zmerno temperaturo in zaprite prostore, ki jih ne hladite. Filtri naj bodo čisti, ventilator pa naj pomaga pri občutku svežine.
Največja zmaga je, da hiše ne pustite pregreti. Pregreta hiša se ne ohladi hitro, tudi če imate dobro klimo. Stene, tla in pohištvo oddajajo toploto še dolgo po sončnem zahodu. Zato pametno hlajenje pomeni, da poletni dan vodite od jutra, ne šele zvečer, ko je neprijetno že v vsakem prostoru.
Če klimatska naprava deluje mirno, zmerno in ob pomoči senčenja, je lahko hiša prijetna brez občutka, da se električni števec vrti po nepotrebnem. Najcenejša klima ni tista, ki jo nikoli ne prižgemo, temveč tista, ki ji ne nalagamo dela, ki ga lahko opravimo prej in pametneje.
