Na ribarnici ga ne boste vedno našli, kadar pa se pojavi med svežim ulovom, cena hitro pritegne pozornost. Kovač oziroma Zeus faberje ena bolj cenjenih jadranskih rib, za kilogram kakovostnega svežega primerka pa lahko kupec odšteje tudi 40 evrov ali več. Razlogi so precej preprosti: ni množična riba, cenjeno je njegovo belo meso, ponudba pa je močno odvisna od dnevnega ulova.
Kovač je dobro poznan tudi ribičem ob vzhodni obali Jadrana, v ribarnicah pa ga zaradi nenavadnega videza skoraj ni mogoče zamenjati z drugo vrsto. Riba Zeus faber se pojavlja tudi na evropskem trgu, v hrvaščini in slovenščini pa se je uveljavilo ime kovač.
Riba, ki jo prepoznate po veliki črni pegi
Kovač ima visoko in izrazito bočno sploščeno telo, veliko glavo ter dolge hrbtne plavuti. Njegova najbolj prepoznavna značilnost pa je temna okrogla pega na vsakem boku.
Zaradi nje je v različnih evropskih jezikih dobil tudi imena, povezana s svetim Petrom. Po stari legendi naj bi temna lisa predstavljala odtis prsta svetega Petra, ki je ribo prijel v roko. Znanstveno ime vrste je Zeus faber.
Na pogled sicer ni med najbolj elegantnimi ribami v ribarnici. Velika glava, izrazite kosti in nenavadna oblika lahko kupca, ki vrste ne pozna, celo odvrnejo. Kuharji pa nanj gledajo povsem drugače.
Največja vrednost se skriva v mesu
Meso kovača je belo, čvrsto in nežnega okusa. Zaradi strukture se dobro obnese pri pečenju, pripravi v ponvi in kuhanju, pogosto pa ga uporabljajo tudi za kakovostne ribje juhe in brodete.
Pri večjih primerkih je mogoče dobiti lepe fileje, toda izkoristek ni tako velik kot pri nekaterih drugih ribah. Kovač ima namreč veliko glavo in precej izrazito okostje.
Prav zato je končna cena uporabnega mesa še višja, kot kaže številka na etiketi v ribarnici.
Zakaj je lahko cena tako visoka?
Pri morskih ribah cena močno niha glede na sezono, kraj prodaje, velikost primerka, poreklo in količino ulova. Primerjava cen na jadranskih ribarnicah pokaže, da lahko kakovostnejše divje ribe hitro presežejo 30 evrov za kilogram. V Šibeniku so denimo leta 2026 za šampjerja oziroma vrsto, ki se lokalno pogosto povezuje s kovačem, navajali ceno okoli 35 evrov na kilogram, pri posameznih prodajalcih in večjih primerkih pa so lahko cene še višje.
Tudi slovenske ribarnice kažejo, da 40 evrov za kilogram pri cenjenih divjih ribah ni nič nenavadnega. Na koprski tržnici je bila denimo škarpena konec leta 2024 okoli 40 evrov za kilogram.
Divji ulov ne prihaja na pult vsak dan
Kovača praviloma ne srečujemo v ponudbi v takšnih količinah kot gojene orade ali brancine. Ribarnice lahko te ribe naročajo precej predvidljivo, ponudba divjega kovača pa je bolj povezana z dejanskim ulovom.
Slovenske ribarnice, ki prodajajo dnevno sveže ribe, tudi sicer poudarjajo sezonsko ponudbo lokalnih in jadranskih ribičev. To pomeni, da se lahko izbor iz dneva v dan precej spremeni.
Redkejša ponudba in povpraševanje po kakovostnih divjih ribah sta zato dva od razlogov, da lahko cena kovača hitro naraste.
Če ga najdete svežega, priprava naj ostane preprosta
Pri ribi, za katero odštejemo več deset evrov na kilogram, je skoraj škoda pretiravati z začimbami.
Kovača lahko spečemo celega v pečici z oljčnim oljem, soljo, nekaj česna in zelišči. Večji primerki so primerni za filetiranje, manjši pa se odlično znajdejo v ribji juhi ali brodetu. Glave in kosti ni smiselno zavreči, saj lahko iz njih pripravimo zelo okusno osnovo.
Pri nakupu preverite predvsem svežino
Oči morajo biti čim bolj jasne, koža napeta, škrge pa značilne sveže barve. Meso se mora po pritisku hitro vrniti v prvotni položaj, vonj pa naj bo nežen in morski, ne izrazito ribji.
Cena nad 40 evrov za kilogram sama po sebi še ni zagotovilo kakovosti. Pri divjih ribah je pomembno vprašati tudi po poreklu in času ulova.
Kovač zato ostaja ena tistih rib, ki jih marsikdo pozna predvsem z dopusta na Jadranu, v domači ribarnici pa se ob njegovi ceni marsikdo ustavi še enkrat. Ni poceni večerja, toda med poznavalci ima status ene okusnejših belih morskih rib.
