Kako na morju sami naučimo otroka plavati?

Otrok stoji v plitvini, voda mu sega do pasu, roke pa ima trdno ovite okoli odraslega. Morje je mirno, pod nogami je pesek, do obale sta le dva koraka. Kljub temu se noče spustiti. Starš ga spodbuja, naj zamahne, brca in poskusi sam, otrok pa telo še bolj skrči in dvigne glavo visoko nad gladino.

Takšen prizor se na poletnih počitnicah ponavlja vsak dan. Odrasli si želijo, da bi otrok do konca dopusta preplaval prvih nekaj metrov. Otrok pa najprej potrebuje nekaj drugega: občutek, da ga voda nosi, da lahko obraz približa gladini in da se bo po izgubi ravnotežja znal znova postaviti na noge.

Učenje plavanja se ne začne s kravlom ali prsnim zamahom. Začne se z zaupanjem v vodo. Med temeljne vodne spretnosti sodijo varen vstop in izstop, plovnost, ravnotežje, obračanje telesa, drsenje, dihanje ter šele nato usklajeno premikanje.

Morje je lahko odlična učilnica, vendar ni bazen

Mirna plitvina otroku ponuja občutek prostora in svobode, vendar se razmere hitro spreminjajo. Valovi, tok, zdrs na kamnu, nenadna globina in slabša vidljivost pomenijo, da mora odrasli ostati ves čas povsem osredotočen.

Telefon naj ostane v torbi. Pri otroku, ki še ne plava zanesljivo, mora biti odrasla oseba dovolj blizu, da ga doseže z roko. Plavalni tečaj in znanje plavanja sta pomembni plasti zaščite, vendar nikoli ne nadomestita neposrednega nadzora.

Za prve vaje izberite miren del dneva, čisto vodo, položen vstop in območje brez plovil. Otrok naj na dnu stoji s celimi stopali. Veter, večji valovi ali utrujenost niso razmere za učenje.

Otroci, plavanje in barve kopalk
Otroci, plavanje in barve kopalk

1) Prvi cilj ni razdalja, temveč miren obraz

Starši pogosto vprašajo, koliko metrov naj otrok preplava prvi dan. Primernejše vprašanje je, ali lahko mirno izdihne v vodo, za nekaj sekund sprosti ramena in sprejme, da mu voda pride do ušes.

Začnite z igro. Otrok naj piha po gladini, nato naj vanjo potopi ustnice in dela mehurčke. Sledi kratek potop brade, ust in nazadnje obraza. Vode mu ne polivajte čez glavo brez opozorila in ga ne potiskajte pod gladino.

Strah se ne odpravi s prepričevanjem, da se nima česa bati. Zmanjša se z več kratkimi izkušnjami, pri katerih otrok nadzoruje naslednji korak.

Lebdenje je prelomnica, ki jo odrasli pogosto preskočijo

Otrok, ki skuša glavo ves čas držati visoko, običajno potiska noge navzdol. Telo se postavi skoraj navpično, premikanje pa postane naporno. Prva velika sprememba nastopi, ko sprejme vodoraven položaj.

Podprite ga pod lopaticami in zadnjim delom glave. Ušesa naj se približajo vodi, pogled pa naj usmeri navzgor. Dlani ne odmaknite nenadoma. Pritisk zmanjšujte postopoma, dokler ne opazite, da otrok del teže že prepušča vodi.

2) Zvezdica na hrbtu ni le prikupna vaja

Lebdenje na hrbtu je pomembna varnostna spretnost. Otrok pri tem spoznava, da lahko v vodi miruje, diha in se umiri. Tudi programi vodne varnosti poudarjajo sposobnost lebdenja, dihanja in sprostitve ob nepričakovanem padcu v vodo.

Vaja naj traja le nekaj sekund. Nekateri otroci ne marajo vode v ušesih ali občutka, da ne vidijo dna. Pomaga lahko dogovor, da najprej preštejete do tri, nato do pet. Uspeh ni popolnoma iztegnjeno telo, temveč trenutek, v katerem otrok preneha krčevito iskati oporo.

Drsenje otroku pokaže, da plavanje ni boj z vodo

Postavite se približno meter od otroka. Ta se z nogami odrine od dna ali stopnice, roke iztegne naprej in obraz položi v vodo. Naloga je samo drsenje do vaših rok, brez zamahovanja.

Razdalja naj bo sprva tako kratka, da neuspeh skoraj ni mogoč. Po uspešnem poskusu se umaknite za dolžino dlani, ne za dva metra. Majhne spremembe gradijo samozavest veliko hitreje od velikih izzivov.

Telo naj bo dolgo, vrat sproščen, pogled usmerjen proti dnu. Dvignjena glava deluje kot zavora in potiska boke navzdol.

Noge učimo z majhnim gibanjem

Po drsenju dodajte udarce z nogami. Gibanje naj prihaja iz kolkov, kolena naj ostanejo mehka, stopala pa sproščena. Veliki udarci z močno pokrčenimi koleni ustvarijo veliko škropljenja, napredovanja pa malo.

Otrok lahko najprej brca med držanjem za vaše dlani. Plavalna deska pride prav pozneje, vendar je ne sme stiskati visoko pred seboj, saj s tem ponovno dvigne glavo in potopi noge.

Napihljivi rokavčki niso dokaz, da je otrok varen ali da zna plavati. Telo držijo v drugačnem položaju in lahko ustvarijo pretirano samozavest. Uporabni so lahko pri igri pod nadzorom, za učenje pa naj ne postanejo edina opora.

Morje čez dan

Prvi zamahi naj bodo preprosti in razumljivi

Po izdihu, lebdenju, drsenju in delu nog lahko vključite roke. Za začetnika je pogosto najlažje, da iz drsenja naredi nekaj preprostih zavesljajev pod vodo in nato stopi na dno.

Ni treba takoj učiti popolne tehnike. Cilj je povezati izdih, vodoraven položaj in premikanje. Otrok naj preplava en meter pravilno, namesto petih metrov z glavo visoko, zaprtimi usti in paničnimi gibi.

Posamezna vaja naj traja nekaj minut. Nato naj sledi igra, skok ali počitek. Utrujen otrok začne dvigovati glavo, izgublja koordinacijo in si zapomni občutek neuspeha.

Trenutek, ko je bolje poiskati učitelja plavanja

Nekateri otroci navodila druge odrasle osebe sprejmejo lažje od navodil staršev. Strokovni tečaj je smiselna izbira tudi ob močnem strahu, slabih preteklih izkušnjah, izrazitih težavah z dihanjem ali kadar otrok po več poskusih ne napreduje.

Usposobljen učitelj zna spretnosti razdeliti na majhne korake, prilagoditi vaje in prepoznati napake, ki jih starš težko opazi. Kakovostni programi otroku omogočajo napredovanje v njegovem ritmu, v varnem in spodbudnem okolju.

Dopust naj otroku pusti dober odnos do vode

Prvi samostojni meter ni vreden solz, prepira ali izgube zaupanja. Uspešen dopust je lahko tudi tisti, po katerem otrok še ne plava, vendar brez strahu potopi obraz, lebdi ob podpori in se sam odrine proti odraslemu.

Vadite deset do petnajst minut naenkrat, najbolje pred utrujenostjo in največjo vročino. Pohvalite konkretno dejanje: sproščena ramena, dolg izdih, lep odriv ali mirno lebdenje. Besede »saj ni nič« zamenjajte z razlago, kaj bo sledilo in kje bodo vaše roke.

Morje lahko postane odlična prva učilnica, če odrasli ne prehiteva. Otrok mora najprej začutiti, da voda ni nasprotnik. Iz tega občutka zrastejo drsenje, prvi udarci, prvi zamahi in nazadnje plavanje, ki mu bo ostalo za vse življenje.

Blaž

Blaž je glavni pisec in urednik portala Vse za moj dan. Piše o domu, vrtu, hrani, potovanjih, Jadranu in vsakdanjih odločitvah slovenskih bralcev. Pri člankih daje prednost uporabnosti, jasnim razlagam in preverjenim informacijam.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.