Na slovenskem nebu je bilo v torek dopoldne mogoče opaziti precej nenavadno vojaško letalo. Boeing E-3F Sentry, bolj znan pod oznako AWACS, je iz Francije poletel proti vzhodu in nekaj pred 10. uro prečkal Slovenijo od območja Nove Gorice proti Madžarski.
Njegova najbolj opazna značilnost je velik okrogel radarski krožnik nad trupom. Letalo ni namenjeno bombardiranju ali neposrednemu napadu. Njegova naloga je predvsem spremljanje dogajanja v zraku in na morju ter vodenje oziroma usklajevanje drugih vojaških letal. Francosko letalstvo ima štiri letala različice E-3F.
Iz Francije čez Slovenijo proti Madžarski
Po podatkih o torkovem letu je E-3F vzletel z območja Bourgesa v osrednji Franciji. Francoska letala E-3F sicer domujejo v letalski bazi 702 Avord, nedaleč od Bourgesa. Francosko ministrstvo za obrambo navaja, da v okviru 36. krila tam uporabljajo štiri takšna letala.
Torkova pot je vodila proti Ženevi in Torinu, nato mimo Milana in Trevisa proti Sloveniji. Letalo je v slovenski zračni prostor prišlo z zahoda ter nadaljevalo približno nad Idrijo, Škofjo Loko, Kamnikom in Velenjem. Med Mariborom in Ptujem je nadaljevalo proti madžarski meji.
Sam prelet ne pomeni nujno, da je letalo opravljalo nadzor prav nad Slovenijo. AWACS lahko leti na vajo, premestitev ali operativno nalogo, iz javnih podatkov o poti pa samega namena posameznega leta praviloma ni mogoče zanesljivo določiti.
Kaj sploh je AWACS?
E-3 Sentry je nastal na osnovi potniškega Boeinga 707, vendar je njegova notranjost popolnoma prilagojena vojaškim nalogam.
AWACS je kratica za Airborne Warning and Control System, kar lahko poenostavljeno prevedemo kot zračni sistem za zgodnje opozarjanje in poveljevanje.
Letalo se povzpne visoko nad območje, ki ga spremlja, nato pa njegovi radarji in drugi senzorji opazujejo zelo veliko območje.
Francoski E-3F uporablja radar AN/APY-2, ki lahko zaznava tako zračne kot pomorske cilje. Francosko obrambno ministrstvo navaja doseg zaznavanja zračnih ciljev, večji od 400 kilometrov.
NATO za svojo različico E-3A navaja, da lahko letalo na višini okoli 9 kilometrov spremlja območje, veliko več kot 312.000 kvadratnih kilometrov. Srednje visoko leteče cilje lahko zazna na razdalji okoli 520 kilometrov, nižje leteče pa približno 400 kilometrov daleč.
E-3 Sentry v številkah
Kliknite na posamezen podatek za kratko razlago.
Izberite enega od šestih podatkov in tukaj se bo prikazala dodatna razlaga.
Veliki krožnik nad letalom se ves čas vrti
Prav zaradi velikega krožnika je E-3 praktično nemogoče zamenjati z običajnim potniškim letalom.
Tako imenovani rotodome ima premer približno 9,1 metra in je nameščen nad zadnjim delom trupa. Pri francoskem E-3F se vrti s hitrostjo šest obratov na minuto, torej naredi en obrat približno vsakih deset sekund.
V njem so radarske antene. Poleg glavnega radarja je v francoski različici tudi sistem IFF, ki pomaga pri identifikaciji zaznanih letal oziroma razlikovanju med prijateljskimi in drugimi cilji.
Podatki se nato prek komunikacijskih sistemov lahko posredujejo drugim letalom, poveljniškim centrom na tleh ali drugim enotam. Zato se za AWACS pogosto uporablja izraz “oči v nebu“.
Ne išče samo letal
Naloge letala E-3 so precej širše od običajnega radarja. Uporablja se za zgodnje odkrivanje letal in drugih groženj, spremljanje zračnega prostora, koordinacijo bojnih letal, nadzor pomorskega območja ter poveljevanje med vojaškimi operacijami.
NATO svoja letala AWACS uporablja tudi pri nadzoru zračnega prostora, podpori zračni policiji, iskanju in reševanju ter spremljanju dogajanja na vzhodnem krilu zavezništva. E-3 sam sicer nima oborožitve. Njegova vrednost je v informacijah, ki jih zbira, in v tem, da lahko iz zraka usklajuje delovanje drugih enot.
Izdelali so 68 letal E-3
Prvi E-3 je v ameriške zračne sile vstopil leta 1977.
Boeing navaja, da je bilo po svetu izdelanih oziroma v uporabo uvedenih 68 letal AWACS na osnovi Boeinga 707. Ameriške zračne sile so prejele 34 letal, NATO 18, Velika Britanija sedem, Savdska Arabija pet in Francija štiri.
Francoska štiri letala E-3F so bila dobavljena v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in so še vedno del francoskih zmogljivosti za zračno poveljevanje in nadzor.
Zanimivo je, da so takšna letala kljub starosti še vedno uporabna. NATO trenutno uporablja 14 svojih E-3A in jih namerava ohranjati operativne do približno leta 2035, medtem ko postopoma pripravlja naslednjo generacijo sistema.
Torkov prelet Slovenije je bil zato zanimiv predvsem zato, ker takšnega letala na našem nebu ne vidimo vsak dan. Že pogled na veliko radarsko kupolo nad trupom pa hitro razkrije, da ne gre za običajen Boeing 707.
