Na trgovskih policah lahko najdemo kozarce medu z oznako “Poreklo: Slovenija” in takšne, ki vsebujejo med iz več držav. Glavna razlika je v izvoru: slovenski med je pridelan v Sloveniji, mešanica pa lahko vsebuje med iz različnih držav Evropske unije in drugih delov sveta.
Od 14. junija 2026 veljajo nova evropska pravila, ki kupcem omogočajo precej natančnejši vpogled v poreklo medu. Pri novih označbah mešanic morajo proizvajalci navesti države, iz katerih med izvira, in njihove odstotne deleže.
Kaj pomeni oznaka “Poreklo: Slovenija”?
Če na kozarcu piše, da je država porekla Slovenija, to pomeni, da je bil med pridelan oziroma nabran na območju Slovenije. To ni isto kot podatek o tem, kdo je med zapakiral. Podjetje lahko namreč v Sloveniji polni tudi med, ki izvira iz tujine.
Zato napis “Pakirano v Sloveniji” sam po sebi še ne zagotavlja slovenskega porekla. Pri nakupu je najbolj zanesljivo poiskati navedbo države porekla, ki mora biti jasno označena.

Od junija 2026 so pravila za mešanice drugačna
V preteklosti je bilo dovolj, da je bil med označen z zelo splošnim zapisom, na primer “Mešanica medu iz držav EU in držav, ki niso članice EU“.
Takšna oznaka potrošniku ni povedala, iz katerih držav med dejansko prihaja in koliko ga posamezna država prispeva.
Po novih pravilih morajo biti države porekla navedene po vrstnem redu glede na količino medu, skupaj z odstotnimi deleži.
Tako lahko na primer kozarec mešanega medu vsebuje naslednjo oznako:
PONAZORITEV OZNAČEVANJA MEDU
Med je pridelan v Sloveniji.
Če bi na kozarcu pisalo Ukrajina 60 %, Romunija 30 % in Slovenija 10 %, bi kupec takoj vedel, da slovenski med predstavlja le desetino vsebine.
Obstajajo tudi posebne izjeme pri označevanju mešanic z več kot štirimi državami porekla, vendar morajo biti države navedene tudi v takšnih primerih.
Pomembna izjema velja za stare zaloge. Med, ki je bil proizveden in označen pred 14. junijem 2026, se lahko prodaja do porabe zalog. Zato lahko v trgovini še vedno naletimo na starejše, manj natančne oznake. Portal GOV.SI+1
Ali je slovenski med kakovostnejši od tujega?
Samo država porekla še ne pove vsega o kakovosti medu.
Na njegove lastnosti vplivajo rastline, na katerih so čebele nabirale medičino oziroma mano, vremenske razmere, način pridelave, shranjevanje in ravnanje z medom po točenju.
Tudi med iz drugih držav je lahko kakovosten. Mešanica različnih izvorov sama po sebi ne pomeni, da je med ponarejen ali slabši.
Pri slovenskem medu pa je za kupca lahko prednost krajša dobavna pot in možnost neposrednega stika s čebelarjem.
Kaj pomeni posebna oznaka “Slovenski med”?
Poleg običajne navedbe porekla obstaja tudi Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (ZGO).
Gre za evropsko priznano shemo kakovosti, pri kateri mora med izpolnjevati posebne zahteve glede porekla, sledljivosti in kakovostnih lastnosti.
Prepoznali ga boste po zaščitni prelepki in evropskem simbolu za zaščiteno geografsko označbo.
Zahteve so pri nekaterih lastnostih strožje od splošnih predpisov. Med drugim Slovenski med ZGO ne sme vsebovati več kot 18,6 odstotka vode.
Tudi Kočevski gozdni med in Kraški med sta posebej zaščitena, vendar z drugo obliko zaščite, imenovano zaščitena označba porekla.
Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu?
Pri naslednjem nakupu medu najprej preverite državo oziroma države porekla. Če kupujete mešanico, poglejte tudi deleže posameznih držav.
Nato preverite podatke o proizvajalcu ali polnilcu, rok minimalne trajnosti in morebitne oznake zaščitene kakovosti.
Pri izbiri ni treba sklepati samo po barvi ali gostoti. Akacijev med je na primer običajno svetlejši, kostanjev pa temnejši, vendar videz sam po sebi ne dokazuje porekla ali pristnosti.
Če želite med slovenskega čebelarja, je najpreprosteje kupovati neposredno pri znanem pridelovalcu ali poiskati jasno označeno slovensko poreklo.
Za primerjavo pa so nove oznake koristne predvsem zato, ker zdaj razkrivajo podatek, ki je bil na številnih kozarcih prej skrit za splošno navedbo o mešanici medu.
