Vsak vrtičkar prej ali slej pride do istega vprašanja: kam s plevelom, ki ga izpulimo iz grede? Na začetku se zdi rešitev preprosta. Vse gre na kup, v kompostnik ali nekam za vrt. Potem pa se pojavijo dvomi. Kaj pa korenine? Kaj pa semena? Ali si s kompostom prihodnje leto sami raznesemo plevel po gredah? Je bolje uporabiti bio zabojnik? Ali narediti posebno jamo ob vrtu?
Vprašanje ni nepomembno. Plevel je organska snov, zato ga je škoda vedno metati stran. Hkrati pa ni vsak plevel primeren za vsak kompostnik. Razlika je med mladim plevelom brez semen, navadno pokošeno travo, koreninami slaka, cvetočim plevelom in rastlinami, ki so že polne semen. Prav tu začetniki najpogosteje naredijo napako: ves plevel obravnavajo enako.
Najprej ločite plevel na tri skupine
Najbolj uporabno pravilo je preprosto. Plevel brez semen in brez trdovratnih korenin je lahko dragocena surovina za kompost. Plevel s semeni je tvegan, ker se lahko semena v domačem kompostu ohranijo. Trdovratne rastline, kot so slak, pirnica, osat ali pleveli z močnimi koreninami, pa zahtevajo več previdnosti.
V običajnem odprtem kompostniku se temperatura pogosto ne dvigne dovolj visoko, da bi zanesljivo uničila semena in koreninske dele. Zato se lahko zgodi, da kompost čez leto ali dve vrnemo na vrt in z njim raznesemo prav tisto, česar smo se želeli znebiti.
Kaj lahko gre na kompost?
Na kompost lahko brez večjih skrbi dodajamo mlad plevel, ki še ne cveti in nima semen. Primerna je tudi trava od košnje, ostanki zelenjave, listje in zdravi rastlinski odpadki. Tak material se lepo razgradi in vrne vrtu hranila.
Eden od vrtičkarjev je zapisal, da ves plevel z domačega vrta kompostira za isti vrt, ker se mu zdi to najbolj naravno in preverjeno pravilo. Drugi pravi, da vse odloži na kompost in počaka vsaj eno leto, da se predela. Tak pristop je smiseln, če je kompost dobro urejen, dovolj zračen, vlažen in če vanj ne mečemo rastlin, ki so že polne semen.
Kdaj je bio zabojnik boljša izbira?
Veliko izkušenih vrtičkarjev plevela s semeni ne daje na domači kompost. Raje ga odložijo v zabojnik za biološke odpadke. Razlog je jasen: komunalna predelava bioodpadkov praviloma poteka v bolj nadzorovanih razmerah kot domači kompostni kup. Tam je večja možnost, da se semena in rastlinski deli predelajo varneje.
V razpravi je več ljudi poudarilo prav to. Nekdo je zapisal, da plevel s semeni nikakor ne sodi na domači kompost, saj se semena lahko ohranijo več let. Drugi so bili kratki in odločni: bio kontejner. Tak odgovor je morda manj romantičen, a za začetnika pogosto najbolj varen.
Posebej previdno s slakom
Slak je ena največjih vrtnih nadlog. Že majhen del korenine lahko pomeni novo rastlino. Zato ga številni vrtičkarji ne kompostirajo, ampak ga dajo med bio odpadke ali ga najprej dobro posušijo na soncu. Podobno velja za pirnico in druge rastline, ki se razmnožujejo s korenikami.
>>> PREBERI ŠE: Ta napaka pri košnji trate poslabša težave s plevelom
Ali je jama ob vrtu dobra rešitev?
Zamisel, da bi ob vrtu skopali manjšo jamo za plevel, je razumljiva, vendar ima pasti. Če vanjo odlagamo plevel s semeni in živimi koreninami, lahko jama postane zaloga novega plevela. Semena se lahko raznesejo z vetrom, zemljo ali živalmi, korenine pa se pri nekaterih rastlinah znova obrastejo.
Jama je uporabna le, če vanjo odlagamo material, ki ga želimo počasi razgraditi in ga ne vračamo neposredno na gredo. Boljša rešitev je zaprt kompostnik, termo kompostnik ali ločen kup za problematičen plevel, ki ga pustimo dalj časa in ga ne uporabljamo za občutljive grede.
Termo kompostnik je najboljša srednja pot
Nekateri vrtičkarji priporočajo termo kompostnik, ker se v njem material hitreje razkraja, temperatura pa se lahko dvigne višje kot pri odprtem kupu. To pomaga pri uničevanju dela semen in korenin. Vendar tudi termo kompostnik ni čarovnija. Delovati mora pravilno: dovolj mora biti dušika, ogljika, vlage in zraka.
Če vanj le mečemo mokre kupe plevela, brez mešanja in strukture, ne bo nujno dosegel učinka, ki ga pričakujemo.
Plevel lahko postane zastirka, a le ob pravem času
Zanimiv nasvet izkušenih vrtičkarjev je, da mlad plevel v sončnem vremenu preprosto pustimo na gredi, da oveni in se posuši. To je lahko učinkovito pri plevelu brez semen in brez močnih korenin. Posušen material deluje kot tanka zastirka, vrača organsko snov in ščiti tla.
Ta metoda ni primerna po dežju, v senci ali pri rastlinah, ki se rade znova ukoreninijo. Plevel mora res oveneti, sicer si naredimo dodatno delo.
Plevel okoli sadnega drevja
Nekateri plevel odložijo okoli sadnega drevja. Tudi to je lahko uporabno, če gre za mlad, neosemenjen material, ki se najprej nekoliko posuši. Debele plasti svežega plevela tik ob deblu niso priporočljive, ker zadržujejo vlago in lahko privabijo polže. Material naj bo razporejen bolj na široko in stran od samega debla.
Bokaši je rešitev za bolj dosledne
V razpravi se je pojavila tudi ideja bokaši fermentacije. To je način predelave organskih odpadkov v zaprtih posodah s pomočjo posebnih mikroorganizmov. Prednost je, da lahko predelujemo kuhinjske in rastlinske odpadke v manjšem prostoru, nastane pa tekočina, ki jo nekateri uporabljajo kot razredčeno gnojilo.
Za popolnega začetnika je bokaši nekoliko bolj zahteven kot navaden kompostnik, a je dobra rešitev za tiste, ki radi delajo sistematično in nimajo veliko prostora.
Najbolj praktičen sistem za začetnika
Najbolje je imeti dve poti. Mlad, zdrav plevel brez semen naj gre na kompost ali naj se posuši kot zastirka. Plevel s semeni, slak, pirnica in rastline z močnimi koreninami naj gredo v bio zabojnik ali v ločen zaprt sistem, ki ga ne boste kmalu vračali na vrt.
Ob vrtu se splača postaviti preprost kompostnik iz palet, kot svetujejo nekateri vrtičkarji. Zraven pa imejte še vedro ali zaboj za problematičen plevel. Tako se odločitev sprejme že med pletjem, ne šele takrat, ko je kup pred vami.
Plevel ni samo odpadek. Je znak, da je zemlja živa, in lahko postane vir hranil. Toda z njim je treba ravnati pametno. Največja razlika med začetnikom in izkušenim vrtičkarjem ni v tem, da eden nima plevela, drugi pa ga ima. Razlika je v tem, da izkušen vrtičkar ve, kateri plevel lahko vrne vrtu in katerega mora poslati stran.
