Solata na visoki gredi je ena najhvaležnejših spomladanskih vrtnin. Hitro raste, vedno je pri roki in že nekaj mladih listov je dovolj, da kosilo dobi svežino. A prav pri solati se pogosto pojavi vprašanje, ki odloča o tem, ali bomo imeli eno samo rezanje ali več tednov domačih listov: kdaj jo porežemo in kako to naredimo pravilno?
Odgovor ni enak za vse vrste solate. Nekatere solate režemo list za listom, druge porežemo kot rozeto, tretje pustimo, da oblikujejo glavo. Pri solati na visoki gredi je prednost v tem, da je zemlja običajno bolj rahla, hitreje se ogreje, rastline pa so lažje dostopne. To pomeni, da lahko pobiramo sproti in bolj natančno opazujemo, kaj rastlina potrebuje.
Solate ne režemo po koledarju, ampak po videzu
Najboljše pravilo je preprosto: solato začnemo pobirati, ko ima dovolj razvitih zunanjih listov, sredina pa še vedno lepo raste. Pri listnati solati to pomeni, da so zunanji listi dolgi približno 10 do 15 centimetrov, čvrsti, sveži in dovolj veliki za uporabo. Ni treba čakati, da rastlina postane ogromna.
Prepozno rezanje ima svojo ceno. Starejši listi postanejo bolj grobi, v vročini lahko rahlo pogrenijo, rastlina pa se lahko začne pripravljati na cvetenje. Takrat solata hitro izgubi tisto nežnost, zaradi katere jo imamo radi.
Prvo pravilo je, da ne poškodujemo srca rastline
Pri listnati solati, kakršna je pogosto na domačih visokih gredah, je najboljši način sprotno obiranje zunanjih listov. S škarjami ali ostrim nožem odrežemo večje liste ob zunanjem robu, sredinski del pa pustimo nedotaknjen. Iz sredine bodo nato prihajali novi listi.
To je najvarnejši način, če želimo imeti solato dlje časa. Rastlina ostane živa, se ne izčrpa naenkrat in še naprej razvija mlade liste.
Koliko listov lahko vzamemo naenkrat?
Pri posamezni rastlini ne odstranimo vseh velikih listov hkrati. Bolje je vzeti tretjino do največ polovico zunanjih listov, nato rastlino pustiti nekaj dni pri miru. Če porežemo preveč, se solata težje obnovi, posebej ob vročini ali pomanjkanju vode.
Rezanje celotne rozete je primerno, če potrebujemo več solate
Druga možnost je rezanje celotne rastline nekoliko nad tlemi. To naredimo tako, da z ostrim nožem odrežemo rozeto približno dva do tri centimetre nad zemljo. Če je rastna točka dovolj ohranjena, lahko solata ponovno odžene.
Ta način je uporaben, kadar imamo več rastlin in želimo hitro nabrati večjo količino. Ni pa vedno tako zanesljiv kot obiranje zunanjih listov. Nekatere rastline se lepo obrastejo, druge po rezu oslabijo, posebej če je vreme vroče ali je zemlja presuha.
Glavnato solato režemo drugače
Glavnato solato običajno pustimo, da oblikuje kompaktno glavo. Odrežemo jo tik pri tleh, ko je glava dovolj čvrsta, vendar še ne trda in ne prestara. Če predolgo čakamo, lahko začne uhajati v cvet, listi pa postanejo grenkejši.
Pri glavnati solati sprotno trganje zunanjih listov ni vedno najboljša izbira, ker lahko moti oblikovanje glave. Pri listnati in rezivki pa je sprotno obiranje zelo smiselno.
Najboljši čas za rezanje je zjutraj
Solato je najbolje rezati zjutraj, ko so listi napeti, hladni in polni vlage. Takrat je tudi okus najboljši. Po vročem popoldnevu so listi pogosto nekoliko mehkejši, manj hrustljavi in hitreje ovenijo.
Če solato porežemo zjutraj, jo lahko takoj operemo, osušimo in shranimo v hladilnik. Najbolje zdrži, če jo zavijemo v rahlo vlažno kuhinjsko brisačo ali papir in položimo v posodo. Mokra solata v zaprti vrečki se hitreje pokvari, popolnoma suha pa hitreje oveni.
Po dežju počakamo, da se listi malo osušijo
Solate ni najbolje rezati, kadar je povsem mokra. Mokri listi so občutljivejši, hitreje se poškodujejo in slabše stojijo v hladilniku. Če je deževalo, počakamo, da se nekoliko osušijo, ali jih po rezanju zelo dobro osušimo.
Škarje so pogosto boljše od trganja
Mnogi solato trgajo z roko, vendar je pri mladih rastlinah bolj priporočljiva uporaba čistih škarij ali ostrega noža. Rez je lepši, rastlina se manj cefra in rana se hitreje zapre. To je posebej pomembno pri visoki gredi, kjer so rastline pogosto posajene bolj na gosto.
Orodje naj bo čisto. Če režemo bolne ali poškodovane liste in nato z istimi škarjami nadaljujemo po gredi, lahko težave prenesemo še na zdrave rastline.
Rumene in poškodovane liste odstranimo sproti
Na solati se lahko pojavijo spodnji rumeni listi, luknjice ali poškodbe od polžev. Takšne liste odstranimo, da ne gnijejo ob zemlji. V visoki gredi je zračnost nekoliko boljša, vendar se med gostimi rastlinami vlaga vseeno rada zadržuje.
Solata po rezu potrebuje vodo, ne pa pretiravanja
Po obiranju rastlina potrebuje nekaj časa za obnovo. Zemlja naj bo enakomerno vlažna, ne pa razmočena. Visoke grede se lahko hitreje izsušijo kot navadne grede, posebej ob vetru in soncu. Zato je zalivanje pri solati zelo pomembno.
Najbolje je zalivati zjutraj in pri tleh. Zalivanje po listih zvečer lahko poveča možnost za bolezni, posebej če so rastline gosto skupaj. Solata ne mara sušnega šoka. Če en dan vene, naslednji dan pa dobi veliko vode, listi niso več tako kakovostni.
Zastirka pomaga ohraniti nežne liste
Tanka plast zastirke med rastlinami pomaga zadržati vlago in ohladiti zemljo. Uporabimo lahko drobno pokošeno travo, slamo ali kompost. Zastirka naj se ne dotika neposredno sredine rastline, da se listi ne začnejo kvariti.
Kdaj je čas, da solato porabimo do konca?
Solata nam sama pokaže, da se njena sezona končuje. Rastlina začne rasti v višino, sredina se podaljšuje, listi postajajo trši, okus pa bolj grenak. To pomeni, da se pripravlja na cvetenje. Takrat je bolje pobrati še uporabne liste in narediti prostor za novo setev.
V visoki gredi lahko solato sejemo ali sadimo večkrat zapored. Namesto ene velike zasaditve je bolj praktično, da vsakih 10 do 14 dni dodamo nekaj novih sadik ali posejemo manjši pas. Tako imamo mlado solato dalj časa, brez prevelike količine naenkrat.
Domača solata naj raste v ritmu kuhinje
Najboljši način pri solati na visoki gredi je sprotno obiranje. Vzamemo zunanje liste, sredino pustimo živeti, režemo zjutraj in rastlini po pobiranju zagotovimo dovolj vlage. Tako ena greda ne da samo enega pridelka, temveč več majhnih, svežih in uporabnih rezov.
Solata je najboljša takrat, ko ne čaka predolgo. Tudi na vrtu in v hladilniku velja podobno pravilo: manjše količine, pobrane pravočasno, so okusnejše od velikih glav, ki jih odrežemo prepozno. Visoka greda je za to skoraj idealna, saj nas vsak dan vabi, da pogledamo, kateri listi so že dovolj veliki za skledo.
