Počitek ni izguba časa. Ležanje, popoldanski dremež ali nekaj minut tišine pogosto spremlja neprijeten občutek, da bi morali medtem narediti kaj koristnega. Posebej ženske, ki so dolga leta skrbele za družino, službo in dom, se težko ustavijo brez slabe vesti. Telo pa počitka ne razume kot lenobe. Razume ga kot priložnost, da zmanjša obremenitev in obnovi zaloge energije.
Vendar ni vsaka navada s priljubljenih spletnih seznamov čudežno zdravilo. Ležanje na tleh denimo ne »ponastavi hrbtenice«, dvajsetminutni spanec pa ne odpravi vzroka dolgotrajne izčrpanosti. Nekateri preprosti odmori so kljub temu lahko dragoceni, če jih uporabljamo premišljeno.
Večerni počitek je pomembnejši od točne ure
Zgodnejši odhod v posteljo koristi predvsem ljudem, ki morajo zjutraj vstati zgodaj. Ključna ni meja ob 22. uri, temveč dovolj dolg in reden spanec. Večina odraslih potrebuje najmanj sedem ur, pogosto sedem do devet. Pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, zbranost in dolgoročno zdravje.
Telefon pred spanjem zato ni nedolžna malenkost. Mirnejša zadnja ura dneva, brez službenih sporočil in neskončnega pregledovanja novic, možganom olajša prehod v počitek.
Kratek dremež lahko osveži, predolg pa pokvari noč
Popoldanski počitek naj traja približno 10 do 20 minut. Daljši dremež lahko povzroči težko prebujanje in pri nekaterih ljudeh oteži večerni spanec. Kdor se ponoči pogosto prebuja ali trpi zaradi nespečnosti, naj bo z dnevnim spanjem previden.
Tišina in počasno jutro nista razvajanje
Nekaj minut brez radia, televizije in telefona lahko zmanjša občutek nenehne pripravljenosti. Raziskave o tišini nakazujejo ugoden vpliv na delovanje avtonomnega živčevja, vendar to ne pomeni, da mora vsak človek meditirati ali sedeti popolnoma pri miru.
Počasno jutro je lahko že skodelica čaja ob odprtem oknu, kratek razteg ali zajtrk brez hitenja. Tak začetek ne bo izničil vseh dnevnih skrbi, lahko pa prepreči, da bi se dan začel z napetostjo.
Tudi nekaj minut brez naloge ima smisel
Ničesar početi ne pomeni nujno brezciljno sedeti več ur. Pet ali deset minut brez gospodinjskih opravil, telefona in pogovora lahko pomaga urediti misli. Dolgotrajno sedenje sicer ni zdrava oblika počitka, zato tišino občasno združimo s počasnim sprehodom ali raztezanjem. Redna telesna dejavnost izboljšuje tudi kakovost spanja.
Ležanje na tleh ni primerno za vsakogar
Trdna podlaga je lahko prijetna za kratek razteg, ni pa zdravljenje bolečin v hrbtu. Ljudje z osteoporozo, težavami s kolki, vrtoglavico ali oteženim vstajanjem naj tega ne počnejo brez varne opore. Ob vztrajni ali nenadni bolečini je primernejši posvet z zdravnikom ali fizioterapevtom.
Osem navad, ki delujejo lenobno – telesu pa lahko koristijo
- Odhod v posteljo pred 22. uro
- Kratek popoldanski dremež
- Ležanje na tleh
- Počasna jutra brez hitenja
- Sedenje v tišini
- Nekaj minut popolnega počitka
- Dan, namenjen počitku
- Pogosti kratki odmori
Telo napreduje tudi med prostim dnem
Mišice se po naporu obnavljajo med počitkom, zato vsakodnevna zahtevna vadba ni nujno učinkovitejša. Prosti dan lahko vključuje lahek sprehod, vrtnarjenje ali nežno razgibavanje. Popolna nepremičnost običajno ni potrebna.
Enako velja za odmore med delom. Več krajših premorov lahko ohrani zbranost bolje kot večurno delo brez vstajanja. Koristno je zamenjati položaj, pogledati skozi okno, popiti vodo in za nekaj minut razbremeniti oči.
Pravi počitek človeka vrne v dan
Dober počitek ni tisti, po katerem smo še bolj otopeli, temveč tisti, po katerem se lažje lotimo naslednjega opravila. Zgodnejši spanec, kratek dremež, tišina in prost dan niso znaki šibkosti. So del normalnega ritma.
Težava nastane, kadar utrujenost kljub počitku traja več tednov, jo spremljajo zadihanost, omotica, potrtost ali nenavadne bolečine. Takrat telo morda ne potrebuje še enega prostega popoldneva, temveč strokovno oceno.
