Poleti so hrvaški otoki med najbolj obiskanimi točkami na Jadranu. Na desetine trajektnih linij dnevno prepeljejo tisoče vozil in potnikov. A kljub širini mreže obstajata le dve liniji, ki ju v vrhuncu sezone hkrati vozijo trije trajekti – Split–Supetar (otok Brač) in Valbiska–Merag (Krk–Cres). Gre za izjemen logistični primer, kako se država odziva na sezonski pritisk množičnega turizma.
Dve liniji, trije trajekti: številke, ki povedo veliko
Split–Supetar in Valbiska–Merag sta izjema
Obe liniji sta že leta v samem vrhu po številu prepeljanih potnikov in vozil. Brač je priljubljena destinacija z večjim številom stalnih prebivalcev, Supetar pa osrednja vstopna točka na otok. Enako velja za Valbisko, ki je z mostom povezan z otokom Krkom, od tam pa trajekt v Meragu pelje dalje proti Cresu in Lošinju.
Zakaj ravno ti dve liniji zmoreta največ?
Prometna odvisnost od trajektov
Na Brač ni druge povezave s kopnim kot trajekt. Tudi otoka Cres in Lošinj sta brez mostu, zato vozila, ljudje in zaloge prehajajo prek pristanišča Merag na otok Cres. Odsotnost druge možnosti prevoza pomeni, da mora trajektni promet delovati brezhibno. Ob poletnem povečanem obisku Hrvatov, Slovencev, Italijanov in Nemcev, dodatni trajekti postanejo nujnost.
Frekvenca voženj do 30 na dan
V najbolj obremenjenih dneh se trajekti menjajo vsakih 30–45 minut. Tri ladje so v pogonu skoraj neprekinjeno, brez dolgih postankov, z jasnim urnikom in predvidenimi premori le za hitro oskrbo in rotacijo posadk. Jadrolinija, ki upravlja obe liniji, ima za ta namen rezervirane trajekte, ki zmorejo tudi do 150 avtomobilov in več sto potnikov naenkrat. Na liniji Split – Supetar največkrat vozijo trajekti, ti. bagerji, Hrvat, Marjan in na pomoč priskoči Mljet ali kateri od drugih večjih trajektov (Korčula ali Tin Ujević). Na liniji Valbiska – Merag pa največkrat plujejo trajekti Bol, Kornati, Brač, pa tudi trajekt Ilovik.
Trajekti, vrste in čakanje
Tretji trajekt pomeni krajše čakalne dobe
Pri večjem prometu je tretji trajekt tisti, ki naredi razliko med uro in pol čakanja ali zgolj 20 minut. Aktivacija dodatnega plovila ni stalna – vklopijo ga takrat, ko povpraševanje preseže zmožnosti dveh trajektov. Ob sobotah zjutraj in nedeljah popoldne je skoraj vedno v pogonu.
Prizori, ki postajajo vsakoletna rutina
Na obeh koncih teh linij se vsako poletje ponavljajo znani prizori: kolone avtomobilov, potniki z nahrbtniki, otroki, psmi, senčniki in hladilnimi torbami čakajo na svojo vožnjo. Vsaka dodatna ladja pomeni, da se lahko te vrste hitreje razpršijo. A tudi trije trajekti pogosto ne zadoščajo za prometno konico.
Kaj pa druge linije po Jadranu?
Večina ima le en ali dva trajekta
Tudi druge povezave, kot so Zadar–Preko, Makarska–Sumartin ali Split–Vis, beležijo visoke številke poleti. A še vedno jih večinoma vozita en ali dva trajekta, tudi v sezoni. To je deloma posledica drugačne dolžine poti, manjših pristanišč in manjše poseljenosti ciljne destinacije.
Logistika ni povsod enako preprosta
Trajekt, ki prevaža med kopnim in Bračem, lahko v kratkem času opravi več povratnih voženj. To omogoča, da je tudi tretji trajekt smiselna okrepitev. Dolge relacije pa tega ne omogočajo, saj vsak prevoz traja več ur. Zato tudi v sezoni ne morejo povečevati števila ladij po istem principu.
Kaj morajo vedeti potniki?
Največja gneča ni vedno predvidljiva
Čeprav je običajno, da se ob sobotah in nedeljah vrstijo kolone, tudi drugi dnevi niso vedno mirni. Vpliv imajo dogodki, prazniki in vremenska napoved. Najbolje je spremljati promet v živo prek spletne strani Jadrolinije ali lokalnih portalov.
Zgodnje ure prinašajo večjo verjetnost vkrcanja
Najbolj varna strategija je prihod v pristanišče vsaj uro pred željenim odhodom. Največja zmeda nastane okoli poldneva, ko se zberejo dopoldanski in popoldanski potniki. Večja vozila, kot so avtodomi in prikolice, zavzamejo pogosto tudi več mest, zato je pravočasen prihod ključen.
Alternativa? Ni je
Za Brač in Cres enostavno ni druge opcije. Letalske povezave ne obstajajo, hitri čolni so redki, mostovi pa niso v načrtu. To pomeni, da mora vsak, ki želi na otok, upoštevati trajektni urnik in razmere. V tem pogledu se prometna strategija ni bistveno spremenila že več desetletij.
Pogled v prihodnost
Bodo dodatne ladje postale stalnica?
Če se turistični obisk še poveča, bo tretji trajekt morda postal osnovna stalnica in ne več izredna okrepitev. Jadrolinija ima sicer v načrtu prenovo flote, kar pomeni, da bi večji trajekti lahko nadomestili potrebo po številu. A do takrat bodo trije trajektih na dveh linijah ostali edina izjema, ki dokazuje, kako intenzivna zna biti poletna sezona.
