Po lanskem letu, ki je bilo za pridelovalce grozdja eno najzahtevnejših v zadnjem desetletju, letos iz vinogradov prihajajo spodbudne novice. Statistični urad Republike Slovenije napoveduje količinsko dobro letino, ki bo vinogradnikom prinesla vsaj delno zadoščenje po sezoni, zaznamovani z neugodnimi vremenskimi razmerami in manjšim pridelkom. Letos bo pridelek belega in rdečega grozdja večji, kakovost pa po prvih ocenah obeta zelo dober letni pridelek slovenskih vin.
Slovenski vinogradi po lanskih izzivih spet z optimizmom
Napovedi kažejo, da bodo pridelki še vedno blizu dolgoletnih povprečij, kar pomeni, da se vinogradi po preteklih vremenskih preizkušnjah vračajo v stabilnejšo fazo. To vinogradniki sprejemajo z olajšanjem, saj so se še pred nekaj meseci bali, da bodo spomladanske ohladitve in poletne padavine ponovno povzročile več škode.
Pridelek belega grozdja bo odličen
Značilno leto za bela vina
Slovenska vinorodna območja, zlasti v Podravju in Posavju, bodo letos obrodila obetavne količine belega grozdja. Po ocenah Statističnega urada bodo vinogradniki z enega hektarja nabrali približno 6,5 tone belega grozdja, kar pomeni skupno približno 62.600 ton. To je približno 3 odstotke več kot znaša povprečje zadnjih desetih let.
Po lanskem letu, ko je bil pridelek izrazito manjši, je letošnja napoved zelo dobra. Vinogradniki poročajo o zdravih grozdnih jagodah, pravilnem razmerju med sladkorjem in kislino ter uravnoteženih pogojih za fermentacijo. Tudi razmere v avgustu in septembru so bile za bela vina skoraj idealne. Dnevi so bili dovolj topli, noči pa hladnejše, kar ohranja svežino in aromatiko, po kateri so slovenska bela vina prepoznavna.
Regije, ki bodo prinesle najboljše rezultate
Najbolj zadovoljni so pridelovalci v severovzhodni Sloveniji, kjer so se razmere po spomladanskih padavinah hitro izboljšale. Štajerska vina, zlasti renski rizling, laški rizling, sauvignon in šipon, bodo po ocenah strokovnjakov dosegla visoko kakovost.
V Posavju je leto prineslo nekoliko nižje temperature v začetku vegetacije, a so se razmere avgusta stabilizirale. Na območju Bele krajine, Bizeljskega in Dolenjske bodo količine dobre, predvsem pri sortah, kot sta kraljevina in rumeni muškat.
Primorska, kjer prevladujejo sončna pobočja Goriških brd, Vipavske doline in Krasa, bo ponudila nekoliko manj pridelka kot vzhodni del države, a grozdje je kakovostno in primerno za sveža ter zrela bela vina.
Rdeče grozdje bo prav tako obrodilo nadpovprečno
Stabilne količine in zdravi grozdi
Letos bodo tudi rdeče sorte dosegle dobre rezultate. Povprečni pridelek bo znašal približno 6,2 tone na hektar, kar je 2 odstotka nad desetletnim povprečjem. Vinogradniki naj bi z okoli 4.230 hektarjev nabrali skupno približno 26.400 ton rdečega grozdja.
To je rezultat ugodne kombinacije padavin in sončnih obdobij. Poleti je bilo sicer nekaj neviht, a brez večjih posledic za trte. Zaradi dovolj sončnih dni so grozdi dosegli visoko stopnjo zrelosti, brez prekomerne vlage, kar pomeni zdrave plodove in dobro osnovo za kakovostna rdeča vina.
Posebej obetavno leto za sorte merlot in modra frankinja
Na Primorskem se vinogradniki veselijo odličnih pogojev za merlot in cabernet sauvignon. Količine bodo primerne, kakovost pa zelo dobra. V Posavju bo modra frankinja, ki velja za eno najbolj značilnih slovenskih rdečih sort, letos izkazala uravnoteženost med kislino in tanini, kar napoveduje harmonična vina.
Vinarji na Dolenjskem pravijo, da so jagode manjše, kar pomeni večjo koncentracijo okusa. Na Štajerskem, kjer rdeče sorte niso tako razširjene, bo pridelek soliden, kakovost pa bo odvisna od mikroklimatskih pogojev posameznih vinogradov.
Vreme letos ni povzročilo večjih izgub
Stabilno poletje po hladni pomladi
Pomlad je bila nekoliko hladnejša, kar je povzročilo zamik vegetacije, vendar je poletje nadoknadilo zamudo. Sončni dnevi so pomagali, da so se jagode lepo obarvale in zorele brez znakov bolezni. Tudi količina padavin je bila v mejah normale, kar je zmanjšalo tveganje za gnitje in plesni, ki so lani povzročili veliko izgubo.
V mnogih vinogradih so morali letos obrezovanje prilagoditi, saj so bile nekatere trte zaradi prejšnjih poškodb šibkejše. Kljub temu je bil pridelek uravnotežen in zdrav. September je bil idealen za trgatev, saj so bile temperature zmerne, jutra pa suha.
Manj bolezni in škodljivcev
Letos je bilo tudi manj težav z insekti in glivičnimi boleznimi. Odsotnost dolgotrajne vlage je preprečila širjenje oidija in peronospore, ki sta v zadnjih letih povzročala največ skrbi. Vinogradniki so zato uporabili manj škropiv, kar se bo poznalo na naravnejši kakovosti grozdja in čistejšem okusu vina.
Trgatev, ki vrača zaupanje vinogradnikom
Veselje in previden optimizem
Po dveh zahtevnih sezonah, ki sta prinesli nižje donose in več stroškov, letošnja trgatev prinaša boljše razpoloženje. Vinogradniki pravijo, da je količina dobra, kakovost pa bo vidna že ob prvih analizah mošta.
Če bodo razmere ostale stabilne tudi med fermentacijo, lahko pričakujemo uravnotežena vina, primerna tako za hitro uživanje kot tudi za zorenje. Po prvih napovedih bodo vina sveža, sadna in čista, kar ustreza sodobnim trendom na trgu.
Vpliv na cene in trg
Čeprav bo letošnja letina količinsko dobra, ni pričakovati drastičnega padca cen. Stroški pridelave ostajajo visoki, saj se cene energentov in delovne sile niso bistveno znižale. Kljub temu bi lahko večja količina prinesla večjo stabilnost na trgu, predvsem pri manjših vinogradnikih, ki se borijo s stroški vzdrževanja vinogradov.
Vinarji pričakujejo, da bo leto 2025 prineslo uravnotežen trg, z večjo ponudbo svežih vin in ohranjeno kakovostjo, ki ostaja prepoznavni znak slovenskega vinarstva.
Bela in rdeča vina bosta letos imela značaj letnika
Vinarji napovedujejo, da bo letošnji letnik prinesel vina z izrazitim značajem letnih razmer. Bela vina bodo imela svežino, a tudi bogatejšo aromo, rdeča pa bodo polnejša in zrelejša. Zaradi ugodnega razmerja med sladkorjem in kislino bodo primerna za staranje, kar je dobra novica tudi za izvoznike.
Slovenska vina zadnja leta pridobivajo prepoznavnost na tujih trgih, zato dobra letina pomeni večjo konkurenčnost. Tudi turistične destinacije, povezane z vinsko kulturo, kot so Goriška brda, Šmarje pri Jelšah in Bela krajina, bodo imele koristi od večjega zanimanja za domače vino.
Vino, ki združuje delo in potrpežljivost
Količinsko dobra letina je nagrada za vztrajnost in trud, ki ga vinogradniki vlagajo vse leto. Grozdje je namreč odraz ne le vremena, temveč tudi odločitev, ki jih vinogradnik sprejme od obrezovanja do trgatve. Letos so bile te odločitve očitno prave.
Vinogradi so spet pokazali, da se znajo prilagoditi naravi, če jim človek prisluhne. Vsak pridelek prinaša svojo zgodbo, in leto 2025 bo po napovedih zgodba o vztrajnosti, ki se obrestuje.
