Začetek pouka bo na ceste vrnil otroke, med njimi tudi prvošolce, ki se bodo s svojo šolsko potjo šele spoznavali. Najnevarnejši trenutek lahko nastane povsem blizu doma ali šole: ob prečkanju ceste, izstopanju iz avtomobila ali med nenadnim korakom izza parkiranega vozila. Starši lahko tveganje zmanjšajo že pred 1. septembrom, vozniki pa z nižjo hitrostjo, zbranostjo in pripravljenostjo na nepričakovano reakcijo.
Prav prvi dnevi pouka zahtevajo največ pozornosti. Otroci so manjši in jih vozniki hitreje spregledajo, njihova presoja hitrosti ter oddaljenosti vozila pa še ni enaka presoji odraslih. Hkrati so lahko zaradi srečanja s prijatelji, novega urnika in dogajanja ob šoli manj osredotočeni na promet.
Agencija za varnost prometa je zato 24. avgusta začela nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo, ki bo trajala do 6. septembra 2026. Podatki kažejo, da previdnost ni potrebna le prvega šolskega dne. Do 18. avgusta letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 290 otrok, starih do 14 let. En otrok je umrl, 21 jih je bilo huje in 241 lažje poškodovanih. AVP ob tem opozarja, da mora cilj ostati nič smrtnih žrtev in nič hudo poškodovanih otrok.
1. Šolsko pot prehodite še pred začetkom pouka
Najvarnejša pot ni nujno najkrajša. Starši naj jo z mlajšim otrokom prehodijo večkrat in mu pokažejo, kje mora ustaviti, na katerem mestu je cesta najbolje pregledna ter kateri prehod za pešce naj uporabi.
Vajo je koristno opraviti ob približno isti uri, ob kateri bo otrok pozneje hodil v šolo. Tako bo mogoče videti dejanske razmere: gostejši promet, dostavna vozila, zaparkirane pločnike in dovoze, s katerih avtomobili zapeljejo vzvratno.
Otroku naj ne ostane le navodilo, naj bo previden. Zna naj pojasniti, zakaj je določeno mesto nevarno in kaj bo tam naredil.
2. Otrok naj bo dovolj opazen
Rumena rutica prvošolca voznikom sporoča, da je pred njimi otrok, ki se prometnih pravil še uči. Kresnička ali odsevni trak postaneta posebej pomembna ob oblačnih jutrih, v dežju in pozneje jeseni, ko se dan občutno skrajša.
Svetla oblačila pomagajo, vendar odsevnega elementa ne nadomestijo. Kresnička naj visi na strani, obrnjeni proti vozišču, odsevni trak pa mora biti nameščen tako, da ga ne prekrije torba ali daljša jakna.
3. Prečkanje ceste naj postane ustaljen postopek
Otrok se mora pred prehodom ustaviti in preveriti promet v obe smeri. Na vozišče naj ne stopi samo zato, ker ima prednost. Najprej se mora prepričati, da so ga vozniki opazili in da so vozila dejansko ustavila.
Voznik naj pred prehodom ustavi dovolj zgodaj ter z očesnim stikom ali mirno gesto pokaže, da je otroka videl. Gesta pa ne sme pomeniti samodejnega povabila na cesto, če promet na sosednjem pasu ali iz nasprotne smeri še ni ustavljen.
Posebna previdnost je potrebna med parkiranimi vozili. Otrok zaradi svoje višine težje vidi prihajajoči avtomobil, voznik pa njega.
4. Čelada, varnostni pas in otroški sedež niso stvar razdalje
Kolesarska čelada mora biti pravilne velikosti, zapeta in nameščena tako, da varuje tudi čelo. Preohlapna čelada, potisnjena na zatilje, ob padcu ne zagotavlja zaščite, ki jo starši pričakujejo.
Enako pravilo velja v avtomobilu: otrok mora biti pripet na vsaki vožnji, tudi če je šola oddaljena le nekaj ulic. Mlajši otrok mora sedeti v sedežu, ki ustreza njegovi velikosti in je pravilno nameščen. Šolska torba naj ne ostane v naročju, temveč naj bo varno odložena.
Otroka je najbolje odložiti na strani pločnika. Izstopanje na vozišče med jutranjo gnečo po nepotrebnem ustvari nov nevaren trenutek.
5. Vozniki morajo pričakovati tudi napako otroka
V okolici šol, vrtcev, igrišč in avtobusnih postajališč zgolj spoštovanje zapisane omejitve hitrosti ni vedno dovolj. Hitrost je treba prilagoditi preglednosti, vremenu in dogajanju ob cesti. Noga naj bo pripravljena na zaviranje, telefon pa odložen.
Otroci nimajo zavor, vozila jih imajo. Zato vozimo previdno, strpno in prijazno.
Parkiranje na pločniku ali tik pred prehodom otrokom in voznikom odvzame preglednost. Nekaj minut prihranka zato ne more upravičiti ustavljanja na mestu, kjer se mora šolar zaradi avtomobila umakniti na vozišče.
Varna pot se ne konča po prvem šolskem tednu
Policisti, prostovoljci in drugi spremljevalci bodo ob začetku pouka v okolici šol bolj opazni, vendar otroci varno pot potrebujejo vse leto. Največ lahko naredimo z navadami, ki se vsak dan ponavljajo: odrasli pripnemo pas, odložimo telefon, ustavimo pred prehodom in ne hitimo, otrok pa se nauči, da cesto preveri tudi takrat, ko ima prednost.
Pet korakov se začne doma, njihov učinek pa sega vse do šolskih vrat. Otrok se prometne varnosti namreč ne nauči samo iz navodil. Najprej jo opazuje pri odraslih.
