Če je zeljna glava na otip že čvrsta in kompaktna, jo je pri takšni poškodbi najbolje pobrati čim prej. Suhi, rjavi deli se ne bodo več obnovili, nadaljnja vročina in pomanjkanje vode pa lahko zmanjšata kakovost tudi globlje v glavi. Zelenega in zdravega jedra zato ni treba odpisati zgolj zaradi neuglednih zunanjih listov.
Najprej naredite preprost preizkus
Glavo z dlanjo nežno stisnite. Če je trda in se pod pritiskom skoraj ne vdaja, je primerna za pobiranje. Odrežite jo s čistim nožem tik nad zunanjimi listi. Tako priporočamo spravilo zelja, ko glava doseže uporabno velikost. Predolgo čakanje poveča tudi nevarnost pokanja, zlasti če suši sledi obilnejši dež.
Poberite jo takoj, če je glava čvrsta, sušenje napreduje ali se bliža nov vroč dan. Poškodovani zunanji listi je ne varujejo več tako učinkovito.
Po spravilu odstranite suhe in močno objedene liste. Glavo prerežite ter preglejte plasti ob kocenu. Čvrsti, sveže dišeči in svetli notranji listi so uporabni. Takšno zelje porabite čim prej za juho, dušeno prilogo ali enolončnico; zaradi poškodb ni najboljši kandidat za dolgo skladiščenje.
Kdaj zelje raje zavreči?
Pozorni bodite na mehko ali sluzasto tkivo, neprijeten vonj in temno gnilobo, ki sega proti sredini. Opozorilni znak so tudi rumenorjave lise v obliki črke V ter počrnele listne žile. To so lahko znaki črne žilavke oziroma črne gnilobe, zato ob takem sumu rastline ne dodajajte na domači kompost.
Če je glava še mehka in nedorasla, notranjost pa zdrava, ji lahko namenite nekaj dodatnih dni. Zalijte počasi in obilno ob tleh, ne po listih, nato zemljo prekrijte z zastirko. Vlaga naj ostaja enakomerna: nenaden velik odmerek vode po sušnem obdobju lahko zrelo glavo razpoči.
Za prihodnje nasade so najkoristnejši redno globinsko zalivanje, zastirka in tedenski pregled spodnjih strani listov. Gosenice in njihove iztrebke odstranite sproti. Pri takšni glavi pa je odgovor jasen: če je čvrsta, jo poberite zdaj, očistite in preverite notranjost.
