Mikroplastika je povsod – tudi na vašem krožniku
Najnovejše raziskave so pokazale nekaj zastrašujočega: mikroplastika, drobni delci plastike, ki jih s prostim očesom sploh ne vidimo, vdirajo v naše telo na načine, ki si jih niti ne predstavljamo. Nedavna študija je v tkivih človeških možganov odkrila količino mikroplastike, primerljivo s plastično žlico. To pomeni, da ljudje letno zaužijemo med 39.000 in 52.000 mikroplastičnih delcev – številka, ki se s vdihavanjem dvigne na neverjetnih 121.000 delcev.
Zdi se, da mikroplastiki ne moremo ubežati. Nahaja se v vodi, ki jo pijemo, v zraku, ki ga dihamo, in v hrani, ki jo zaužijemo. Vendar, ali je to res tako velika grožnja za naše zdravje? In kako lahko zmanjšamo njeno prisotnost v naši prehrani? Strokovnjaki opozarjajo, da čeprav še ni določena varna ali nevarna raven vnosa mikroplastike, bi morali storiti vse, da zmanjšamo svojo izpostavljenost.
Kako mikroplastika pride v našo hrano?
Mikroplastika vstopa v prehransko verigo na različne načine. Njena prisotnost je posledica onesnaževanja vode, prsti in zraka. Nekateri glavni viri mikroplastike v hrani so:
- uporaba plastičnih premazov za semena,
- kontaminirana namakalna voda,
- plastična embalaža in embalažni materiali,
- razgradnja plastičnih posod in pripomočkov med pripravo hrane.
Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) sicer trdi, da trenutne ravni mikroplastike v hrani ne predstavljajo neposrednega tveganja, a kljub temu se mnogi znanstveniki ne strinjajo. Nekateri menijo, da je že zdaj jasno, da so ti delci povezani z vnetji, hormonskimi motnjami in potencialno celo nevrološkimi boleznimi.
Katere vrste hrane vsebujejo največ mikroplastike?
1. Morski sadeži
Morska hrana je eden glavnih virov mikroplastike v prehrani. Plastika, ki se kopiči v oceanih, razpada na drobne delce, ki jih nato zaužije plankton, ta pa služi kot hrana ribam in drugim morskim živalim. Tako mikroplastika vstopa v prehransko verigo in končna postaja je naš krožnik.
2. Čaji v vrečkah
Marsikdo ne ve, da so mnoge vrečke za čaj izdelane iz polipropilena, vrste plastike, ki se sprošča v vročo vodo. Raziskave so pokazale, da lahko ena plastična čajna vrečka spusti v čaj na milijarde mikroplastičnih delcev.
3. Riž
Presenetljivo veliko mikroplastike najdemo tudi v rižu. Avstralska raziskava je odkrila, da 100 gramov suhega riža vsebuje do 4 mg mikroplastike, pri instant rižu pa se ta količina poveča štirikrat.
4. Sol in sladkor
Sol, ki jo uporabljamo pri kuhanju, prav tako ni izjema. Analiza različnih blagovnih znamk soli je pokazala, da je kar 90 % vzorcev vsebovalo mikroplastiko. Tudi sladkor, zlasti tisti v plastični embalaži, pogosto vsebuje plastične delce.
5. Plastenkirana voda
Voda iz plastenk vsebuje izjemno visoke količine mikroplastike. Raziskave kažejo, da ena litrska plastenka vode lahko vsebuje tudi do 240.000 mikroplastičnih delcev.
6. Med
Mikroplastika v medu prihaja predvsem iz okolja, v katerem živijo čebel. Delci plastike, ki jih prenašajo čebele, se nato znajdejo v panjih in posledično tudi v medu.
7. Sadje in zelenjava
Tudi sadje in zelenjava nista varna pred mikroplastiko. Raziskava je pokazala, da korenje in jabolka vsebujeta največ mikroplastičnih delcev. Ti v rastline pridejo prek korenin, ki jih vsrkajo iz onesnažene prsti.
8. Proteinska hrana
Mikroplastika je bila najdena v kar 88 % vzorcev rastlinskih in živalskih beljakovin. Posebej visoko stopnjo kontaminacije imajo predelani izdelki, kot so rastlinski burgerji in panirane ribje palčke.
Kaj pomeni mikroplastika v hrani za zdravje?
Mikroplastika ni zgolj neprijetna misel – njeni učinki na zdravje so vse bolj skrb vzbujajoči. Študije so pokazale, da se mikroplastika lahko kopiči v krvi in organih, vključno z možgani. To lahko vodi do vnetij, poškodb tkiv in hormonskih neravnovesij. Mikroplastika deluje tudi kot prenašalec drugih strupenih snovi, ki se nato kopičijo v telesu.
Kako lahko zmanjšate vnos mikroplastike?
Čeprav mikroplastike ne moremo popolnoma izločiti iz naše prehrane, lahko sprejmemo nekaj ukrepov za zmanjšanje njene prisotnosti:
- Izogibajte se plastenkirani vodi in raje uporabljajte steklene ali kovinske posode.
- Kupujte sol in sladkor v kartonski ali stekleni embalaži.
- Uporabljajte listični čaj namesto čaja v plastičnih vrečkah.
- Operite sadje in zelenjavo ter, kjer je možno, olupite.
- Riž pred kuhanjem sperite s filtrirano vodo.
Mikroplastika je tu – a imamo izbiro
Mikroplastika je postala del našega vsakdana, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Medtem ko znanstveniki še proučujejo dolgoročne učinke njenega vnosa na zdravje, je jasno, da se ji je smiselno izogibati, kolikor je le mogoče. S premišljenimi odločitvami lahko zmanjšamo njeno prisotnost v naši prehrani in s tem morebitne negativne vplive na zdravje.
