Slovenske avtoceste bodo v prihodnjih tednih znova postale ena glavnih tranzitnih poti proti Jadranu. Razlog niso slovenski prazniki, temveč koledar v Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji, na Nizozemskem in Madžarskem. Trije praznični valovi bodo že pred poletno sezono povečali promet proti Hrvaški, ob koncu podaljšanih koncev tedna pa tudi v nasprotni smeri, proti Avstriji in notranjosti Slovenije.
Za slovenske voznike to pomeni znan prizor: gostejši promet na gorenjski, štajerski, podravski in primorski avtocesti, več pritiska na ljubljanski obroč, daljše potovalne čase pri delovnih zaporah in zastoje pri mejnih prehodih. Čeprav vremenska napoved za prvi praznični val ni najbolj poletna, bo tranzitni turistični promet vseeno opazno povečan.
Prvi prometni val prinaša praznik vnebohoda
Prva večja zgostitev se pričakuje zaradi praznika vnebohoda, ki bo v četrtek, 14. maja 2026, dela prost dan v Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji in na Nizozemskem. Promet iz smeri Avstrije proti Hrvaški se lahko začne povečevati že v sredo, izraziteje pa v četrtek od jutranjih ur.
Težava četrtkovega jutra je združevanje dveh tokov. Na eni strani bodo tranzitni potniki, ki bodo potovali proti Hrvaški, na drugi pa domači promet običajnega delovnega dne. Prav zaradi tega se lahko potovalni časi podaljšajo tudi tam, kjer običajno ob praznikih pričakujemo nekoliko manj domačega prometa.
Povratek bo najbolj občuten v nedeljo
V obratni smeri, torej proti notranjosti Slovenije in naprej proti Avstriji, bo promet izraziteje povečan v nedeljo, 17. maja 2026. To je dan, ko se bodo številni vračali s podaljšanega konca tedna, zato so zastoji verjetnejši predvsem popoldne in proti večeru.
Kdor bo v nedeljo potoval iz Hrvaške proti Avstriji ali čez Slovenijo proti severu, naj si pusti več časovne rezerve. Zamude se pri takšnih prometnih valovih pogosto ne zgodijo le na enem mestu, temveč se naberejo po delih: pri meji, na delovnih zaporah, na obvoznici in pri zožitvah.
Binkoštni ponedeljek bo promet še dodatno zgostil
Naslednji izraziteje obremenjen konec tedna bo že teden dni kasneje. Binkoštni ponedeljek bo 25. maja 2026 dela prost dan v Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji, na Nizozemskem in Madžarskem. Dodatno bodo promet okrepile počitnice v nemških zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg.
To je za slovenske avtoceste posebej pomemben podatek. Prav promet iz južne Nemčije in Avstrije je eden najbolj izrazitih tokov proti Hrvaški. Če se praznik poveže s počitnicami, se pritisk na ceste hitro poveča.
Najbolj obremenjen bo petek, 22. maja
Povečan promet proti Hrvaški se pričakuje predvsem v petek, 22. maja 2026. Takrat bodo potniki poskušali izkoristiti podaljšan konec tedna, zato je smiselno računati na zgostitve že dopoldne, še bolj pa popoldne.
Povratni val bo sledil v ponedeljek, 25. maja 2026. Vozniki, ki se bodo takrat vračali proti Avstriji, Nemčiji ali drugim državam severno od Slovenije, naj spremljajo prometne informacije in razmislijo o zgodnejšem odhodu.
Telovo bo prineslo še en močan prometni pritisk
Tretji val prihaja s praznikom svetega rešnjega telesa, bolj znanim kot telovo. Ta bo v četrtek, 4. junija 2026, znova povečal promet iz Avstrije proti Hrvaški. Promet bo močnejši že od jutranjih ur.
Povratni promet bo izrazit v ponedeljek, 8. junija 2026. Takrat se bodo zaključile tudi počitnice v nemških zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg, kar pomeni dodaten pritisk na smer proti severu.
Junijski val bo zelo blizu začetku glavne sezone
Telovo pade v obdobje, ko se turistični promet že približuje poletnemu ritmu. Dnevi so daljši, zanimanje za Jadran večje, ceste pa so že obremenjene tudi z domačimi izleti, konci tedna in delovnimi zaporami. Prav zato je lahko junijski prometni val za voznike občutnejši, kot bi pričakovali glede na koledar.
Najbolj obremenjene bodo glavne tranzitne smeri
Največje prometne obremenitve se pričakujejo na smereh, ki povezujejo Avstrijo, notranjost Slovenije in Hrvaško. Med najbolj izpostavljenimi bo gorenjska avtocesta, posebej zaradi prometa proti Karavankam in iz Avstrije proti osrednji Sloveniji.
Prometno zahtevna bo tudi štajerska in podravska avtocesta med Šentiljem in Gruškovjem. Ta smer je za številne potnike naravna pot proti Hrvaški, zato se ob praznikih hitro zapolni.
Ljubljanski obroč bo ozko grlo
Ljubljanski avtocestni obroč bo ena ključnih točk, predvsem zahodna ljubljanska obvoznica med predorom Šentvid in Brezovico. Tam se srečajo gorenjski, primorski in notranji prometni tokovi, zato lahko že manjša motnja povzroči daljši zastoj.
Na primorski avtocesti je pričakovati povečan promet proti obali in naprej proti Hrvaški. Posebej občutljiva bodo območja delovnih zapor, saj zožitve hitro zmanjšajo pretočnost.
>> PREBERI ŠE: Če so pred Lučkim kolone proti Zagrebu, izberite ta izvoz z avtoceste
Delovne zapore lahko pot še dodatno podaljšajo
Posebna previdnost velja na območjih delovnih zapor. Med izpostavljenimi odseki so Šentilj in Pesnica, Naklo in Vodice, Fram in Slovenska Bistrica, Domžale in Ljubljana ter območje med Ravbarkomando in Postojno.
Na takšnih odsekih se promet ne upočasni le zaradi večjega števila vozil, temveč tudi zaradi zoženih pasov, nižjih hitrosti in pogostejšega zaviranja. Dovolj je že manjša nesreča ali okvara vozila, da se zastoj hitro podaljša.
Kako se izogniti najhujšim zastojem?
Najboljši nasvet ostaja preprost: na pot se odpravite prej in sproti spremljajte prometne informacije. Pri prazničnih valovih ni dovolj, da pogledate navigacijo tik pred odhodom. Razmere se lahko hitro spreminjajo, posebej ob nesrečah, delih na cesti ali povečanem pritisku na meje.
Pomaga tudi realno načrtovanje postankov. Polnjenje goriva, stranišče, kava in hrana lahko ob prometnih konicah vzamejo več časa kot običajno. Družine z otroki, starejši potniki in vozniki avtodomov naj si raje pripravijo več rezerve.
Prazniki drugje po Evropi bodo vplivali tudi na nas
Vnebohod, binkoštni ponedeljek in telovo niso slovenski prazniki v vseh primerih, a njihov prometni učinek bomo na naših cestah zelo občutili. Slovenija je tranzitna država med srednjo Evropo in Jadranom, zato se tuji prazniki hitro spremenijo v domače zastoje.
Kdor bo v prihodnjih tednih potoval proti Hrvaški, na slovensko obalo, proti Ljubljani ali naprej proti Avstriji, naj ne računa samo na kilometre. Pomembnejši bodo ura odhoda, izbrani dan, aktualne razmere na cestah in potrpežljivost. Največja razlika med mirno in naporno potjo bo v pripravi.
