Zaradi vse hladnejših jesenskih noči bodo miši pogosteje iskale zavetje v bližini stanovanjskih hiš, garaž, kleti in gospodarskih poslopij. Za vstop v hišo jim zadostuje že odprtina, široka približno šest milimetrov. To pomeni, da lahko pridejo v notranjost skozi špranjo, ki je na prvi pogled skoraj neopazna.
Najboljša zaščita je pregled zunanjih sten, vrat, oken in prehodov za cevi. Manjše odprtine je treba zatesniti, hrano shraniti v zaprte posode, okolico hiše pa urediti tako, da glodavcem ne ponuja hrane in skrivališč. To je še posebej smiselno storiti zdaj, preden se začnejo hladnejši dnevi.
Miš lahko pride skozi odprtino v velikosti svinčnika
Miši so precej spretnejše, kot si predstavljamo. Zaradi majhnega telesa in gibljivega okostja se lahko stisnejo skozi zelo ozke odprtine. Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) navaja, da je lahko dovolj že luknja s premerom približno šest milimetrov.
Najpogostejša mesta, skozi katera lahko pridejo v hišo, so prostori pod vhodnimi in garažnimi vrati, razpoke ob temeljih, odprtine okoli vodovodnih in električnih cevi ter slabo zaščitene prezračevalne odprtine.
Pregledati je treba tudi kletna okna, podstrešje in strešne napušče. Miši niso omejene na pritličje, saj lahko plezajo po različnih grobih površinah in si pot poiščejo tudi višje.
Pri tesnjenju je pomembna izbira materiala. Mehko izolacijo in nekatere tesnilne mase lahko glodavci pregrizejo, zato je za manjše odprtine primerna kovinska volna, ki jo dodatno pritrdimo s tesnilno maso. Večje luknje je bolje zapreti s kovinsko mrežo, pločevino ali malto.
Največkrat jih privabi hrana, ne samo toplota
Miši v jesenskem obdobju iščejo varnejša mesta, kjer imajo dostop do hrane in zavetja. Ogrevana hiša je lahko zanje primerna, toda tudi neogrevana garaža ali drvarnica ponuja dovolj zaščite pred vetrom, dežjem in plenilci.
Posebno pozornost namenite shrambam, kjer hranite krompir, žita, semena, orehe in drugo ozimnico. Živila v papirnatih ali tankih plastičnih vrečkah niso dobro zaščitena, saj jih miši lahko pregrizejo. Za moko, riž, testenine in živalsko krmo so primernejše trdne posode s pokrovi, ki se dobro zapirajo.
Pogosto spregledan vir hrane so tudi posode za hišne ljubljenčke. Če hrana čez noč ostane na terasi ali v garaži, lahko privablja glodavce.
Podobno velja za raztresena semena pod ptičjimi krmilnicami, odprte zabojnike za biološke odpadke in ostanke hrane na kompostu.
Preverite tudi drvarnico in prostor za hišo
Kup drv, naslonjen neposredno na hišno steno, lahko glodavcem ponuja skrivališče tik ob stavbi. Enako velja za stare deske, naložene škatle in kupe listja.
Če je mogoče, drva hranite nekoliko stran od zunanjih sten in dvignjena od tal. Okolico temeljev redno pregledujte, predvsem tam, kjer rastlinje zakriva spodnji del fasade.
Miši pogosto vstopijo najprej v garažo, drvarnico ali shrambo, šele nato pa poiščejo pot v bivalne prostore.
Pri starejših hišah so lahko problematična predvsem slabo zatesnjena kletna vrata in prehodi cevi skozi zidove.
Kako veste, da so miši že v hiši?
Miši se pogosto zadržujejo na skritih mestih, zato jih morda sploh ne boste videli. Njihovo prisotnost lahko razkrijejo drugi znaki.
Med značilnimi so drobni temni iztrebki, podobni riževim zrnom, obgrizena embalaža hrane in ostanki raztrganega papirja ali izolacije, ki jo uporabljajo za gnezdenje.
Ponoči je včasih mogoče slišati praskanje ali premikanje za omarami, v stropu in med stenami. V zaprtih prostorih se lahko pojavi tudi neprijeten vonj.
Posebej preglejte prostor pod kuhinjskim koritom, za hladilnikom, ob shrambnih policah in v kotih kleti. To so mesta, kjer lahko glodavci dolgo ostanejo neopaženi.
Če odkrijete znake njihove prisotnosti, odstranite dostopne vire hrane in poiščite poti, skozi katere vstopajo. Pri posameznih miših lahko pomagajo pravilno nameščene mehanske pasti, ki morajo biti nedostopne otrokom in domačim živalim. Če se težava ponavlja ali se znaki pojavljajo na več mestih, je smiselno poklicati strokovno službo za deratizacijo.
Mišjih iztrebkov nikoli ne odstranjujte s suhim pometanjem
Prisotnost miši ni samo neprijetna. Glodavci lahko onesnažijo hrano in površine, nekateri pa prenašajo tudi povzročitelje bolezni.
V Sloveniji je med njimi znana mišja mrzlica, ki jo povzročajo hantavirusi. Človek se lahko okuži predvsem z vdihavanjem delcev, onesnaženih z izločki okuženih glodavcev. Zato iztrebkov ne smemo odstranjevati s suho metlo ali sesalnikom, saj lahko pri tem v zrak dvignemo okužen prah.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča, da pred čiščenjem dalj časa zaprtega prostora odpremo okna in vrata ter ga najmanj 30 minut prezračujemo, sami pa se medtem umaknemo.
Iztrebke nato previdno navlažimo z ustreznim razkužilom, počakamo predpisani čas delovanja in jih z rokavicami odstranimo s papirnatimi brisačami. Površine zatem mokro očistimo, uporabljene pripomočke varno zavržemo in si temeljito umijemo roke. Klornih razkužil nikoli ne mešamo z drugimi čistili.
Po najnovejših objavljenih podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji od začetka leta 2026 do vključno 11. oktobra laboratorijsko potrjenih 17 primerov mišje mrzlice. To ne pomeni, da je vsaka miš okužena, kaže pa, zakaj je pri čiščenju prostorov z glodavci potrebna previdnost.
Če po morebitni izpostavljenosti razvijete visoko vročino, močan glavobol ali bolečine v ledvenem predelu, poiščite zdravniško pomoč in omenite stik z glodavci.
Za preprečevanje vdora miši ni treba čakati na prvi mraz. Že kratek pregled garažnih vrat, kletnih oken in odprtin okoli cevi lahko razkrije špranjo, skozi katero bi sicer v naslednjih tednih našle pot v hišo.
