Kako shraniti domač krompir, da ne bo začel gniti? Pomemben je korak po pobiranju

Domač krompir po pobiranju najbolje shranimo v lesenih ali plastičnih zabojčkih, ki omogočajo kroženje zraka. Prostor naj bo temen, hladen in dobro prezračevan. Krompirja pred shranjevanjem ne peremo, poškodovane gomolje pa odstranimo, saj lahko hitro začnejo gniti in povzročijo težave tudi pri preostalem pridelku.

Pri krompirju, ki ga nameravamo hraniti več mesecev, je pomembno tudi, da ga ne pospravimo takoj v dokončno skladišče. Če je zdrav in primeren za daljše skladiščenje, je koristno, da se morebitne manjše površinske poškodbe najprej zacelijo. Tako zmanjšamo možnost propadanja med zimo.

Krompir najprej preberemo in pustimo, da se osuši

Ko krompir izkopljemo, ga razporedimo in pregledamo. Gomolje, ki smo jih med izkopavanjem prerezali ali poškodovali z vilami oziroma motiko, ločimo od preostalih. Če so sicer zdravi in užitni, jih porabimo najprej.

Prav tako odstranimo krompir, ki kaže znake gnitja, plesni ali drugih bolezni. Takšnih gomoljev ne shranjujemo skupaj z zdravimi.

Če smo krompir pobirali v suhem vremenu, je običajno dovolj, da se površina nekoliko osuši in z nje odstranimo večje kepe zemlje. Mokrega krompirja ne smemo takoj zapreti v vreče ali naložiti v globoke zaboje brez ustreznega zračenja.

Zemljo lahko previdno odstranimo z rokami, vendar gomoljev ne drgnemo premočno. Tanka kožica je pomembna zaščita pred izsuševanjem in okužbami.

Krompirja za dolgotrajno shranjevanje ne peremo. Voda lahko poveča tveganje za razvoj gnilobe, predvsem če gomoljev pozneje ne osušimo popolnoma.

Zakaj je krompir najbolje shranjevati v zabojčkih?

Leseni ali plastični zabojčki z odprtinami omogočajo, da zrak kroži tudi med gomolji. To pomaga preprečevati nabiranje vlage in toplote.

Krompirja ne natlačimo v zaboj do vrha. Če ga imamo veliko, je bolje uporabiti več plitvejših zabojev kot enega zelo globokega, predvsem kadar prostor nima dobrega prezračevanja.

Zabojčke postavimo nekoliko stran od sten in jih po možnosti dvignemo od tal. Tako omogočimo boljše kroženje zraka, hkrati pa zmanjšamo neposreden stik s hladnimi ali vlažnimi površinami.

Za skladiščenje niso najbolj primerne zaprte plastične vreče, v katerih se lahko nabira kondenz. Prav tako krompirja ne puščamo v prozornih posodah na svetlobi.

Pri kateri temperaturi krompir zdrži najdlje?

Za domače shranjevanje jedilnega krompirja je praviloma primerna temperatura približno 4 do 7 stopinj Celzija, čeprav je optimalna temperatura odvisna tudi od sorte in predvidene uporabe.

Če je prostor toplejši, začne krompir hitreje kaliti, izgubljati vlago in se mehčati. Pri previsokih temperaturah se lahko pospeši tudi razvoj bolezni.

Krompirja za daljše obdobje ni priporočljivo hraniti v običajnem gospodinjskem hladilniku. Pri zelo nizkih temperaturah se lahko del škroba pretvori v sladkor, zaradi česar se pri pečenju ali cvrtju hitreje in močneje obarva.

Primerne razmere za shranjevanje so:

Visoka relativna zračna vlaga pomaga preprečevati izsuševanje krompirja, vendar površina gomoljev ne sme biti mokra. Zato suh prostor pri shranjevanju pomeni predvsem prostor brez kondenza, stoječe vode in mokrih površin, ne pa izrazito suhega zraka.

Krompirju koristi tudi obdobje celjenja

Pri krompirju, namenjenem dolgotrajnemu shranjevanju, se lahko po pobiranju dogaja tudi ti. celjenje gomoljev.

Zdrav krompir z dovolj razvito kožico približno 10 do 14 dni hranimo v temnem, prezračevanem prostoru pri temperaturi okoli 10 do 15 stopinj Celzija in visoki relativni zračni vlagi.

V tem času se manjše površinske odrgnine lažje zacelijo. Gomolji tako ustvarijo dodatno zaščito pred izgubo vode in vdorom povzročiteljev bolezni.

To pa ne velja za krompir, ki je že začel gniti, ima globoke poškodbe ali kaže znake okužbe. Takšnih gomoljev s celjenjem ne moremo rešiti.

Ko je obdobje celjenja končano, krompir postopoma prestavimo v hladnejši prostor za dolgotrajno skladiščenje.

Zakaj krompir na svetlobi pozeleni?

Če krompir shranjujemo na svetlobi, se lahko njegova površina obarva zeleno. Zelena barva nastane zaradi tvorbe klorofila, hkrati pa se lahko poveča tudi vsebnost naravnih glikoalkaloidov, med katerimi je najbolj znan solanin.

Ti so v večjih količinah škodljivi za zdravje. Krompirja, ki je močno zelen, grenak ali kaže izrazite znake propadanja, zato ne uživamo.

Tema je pomembna tudi zato, ker pomaga ohraniti kakovost gomoljev med daljšim shranjevanjem.

Krompir lahko po potrebi pokrijemo z neprosojnim, zračnim materialom, vendar pri tem ne smemo preprečiti kroženja zraka.

Kaj storiti, če krompir začne kaliti ali gniti?

Tudi dobro shranjen krompir je treba občasno pregledati. Če opazimo posamezen gnil gomolj, ga takoj odstranimo in preverimo krompir v njegovi neposredni bližini.

Zelo naguban, mehak ali močno nakaljen krompir je običajno že izgubil precej kakovosti. Če ima poleg tega zelene dele, grenak okus ali znake gnitja, ga zavržemo.

Krompir, ki ima le kratke kalčke, je še čvrst in ni zelen, je lahko še primeren za uporabo, če kalčke in očesa temeljito odstranimo.

Paziti je treba tudi, da krompirja ne hranimo neposredno ob virih toplote, denimo peči, radiatorju ali toplovodnih ceveh.

Če imamo večjo količino pridelka, je koristno, da zabojčke razporedimo tako, da lahko posamezne gomolje pregledamo brez prelaganja celotne zaloge. Pri domačem krompirju lahko že en sam spregledan, razpadajoč gomolj povzroči, da se pokvari še precej okoliškega pridelka.