Noč na hrvaškem otoku ima poseben zvok. Po dnevni vročini se življenje umiri, iz zalivov se sliši morje, iz borovcev škržati, iz notranjosti otoka pa se lahko nenadoma razleže glas, ki turistom pogosto naježi kožo. Ni povsem lajež, ni povsem tuljenje in ni glas navadnega psa. Marsikdo, ki ga sliši prvič, pomisli na volka.
Na številnih delih hrvaške obale in otokov gre najverjetneje za šakala, natančneje zlatega šakala. Ta divja žival je v Dalmaciji in drugod ob Jadranu že dolgo prisotna, v zadnjih desetletjih pa se njena opažanja in oglašanje vse pogosteje omenjajo tudi med obiskovalci otokov. Slovenci, ki dopustujejo v bolj mirnih delih Hvara, Korčule, Brača, Paga, Cresa, Lošinja, Dugega otoka, Mljeta ali Murterja, ga lahko slišijo predvsem po sončnem zahodu.
Šakal za človeka praviloma ni nevaren. Je plašna in prilagodljiva žival, ki se ljudem večinoma izogiba. Prav njegovo oglašanje pa je razlog, da o njem nastajajo zgodbe. V tišini poletne noči se skupinsko zavijanje sliši presenetljivo močno, včasih skoraj dramatično.
Zvok, ki preseneti turiste v apartmajih in kampih
Najpogosteje ga slišijo tisti, ki ne bivajo v središču večjih turističnih krajev. Apartma na robu naselja, mobilna hiška blizu makije, kamp ob bolj odmaknjenem zalivu ali večerna terasa nad oljčnikom so tipični kraji, kjer se človek prvič sreča s tem zvokom.
Šakalovo oglašanje je značilno. Začne se lahko kot krajše zavijanje, nato mu sledijo višji, sunkoviti glasovi, ki spominjajo na kričanje, cviljenje ali nenavaden pasji zbor. Prav zato ga turisti pogosto zamenjajo za trop psov, lisice ali celo volkove.
Zakaj šakali tulijo ravno ponoči
Šakali so najbolj dejavni v mraku, ponoči in zgodaj zjutraj. Oglašanje jim pomaga pri ohranjanju stika z drugimi člani skupine, označevanju prostora in odzivanju na zvoke iz okolice. V odprti pokrajini dalmatinskih otokov se glas lahko prenaša zelo daleč.
Na otokih, kjer so naselja razporejena ob obali, notranjost pa zaraščena z makijo, oljčniki, pašniki in kamnitimi potmi, imajo šakali dovolj prostora za gibanje. Človek jih pogosto ne vidi, sliši pa jih precej lažje.
Na katerih hrvaških otokih jih lahko slišimo
Med otoki, kjer obiskovalci in domačini pogosteje omenjajo šakale, izstopajo Hvar, Korčula, Brač, Pag, Cres, Lošinj, Dugi otok in Mljet. Dodati je treba tudi Murter, kjer so v zadnjem času opazili šakala celo ob robovih naselij. Lokalni zapisi poudarjajo, da gre za plašno žival, ki se praviloma umakne, ko zazna človeka.
Cres je posebna zgodba, saj so naravovarstveniki v zadnjem času opozorili na pojav zlatega šakala na otoku in na posledice za ovčerejo ter prehransko varnost beloglavih jastrebov. Dugi otok se pojavlja tudi v novejših genetskih raziskavah šakalov z območja Jadrana, kar kaže, da prisotnost teh živali na otokih ni le turistična govorica.
Hvar, Korčula in Brač imajo veliko primernih kotičkov
Na Hvaru, Korčuli in Braču je notranjost otoka ponekod precej drugačna od turističnih podob ob morju. Za obalnimi mesti so kamniti zidovi, stari oljčniki, vinogradi, zapuščene parcele in zaraščeni predeli. Takšno okolje šakalu ustreza, saj je prilagodljiv vsejed.
Njegova prehrana je zelo raznolika. Hrani se z majhnimi sesalci, žuželkami, plodovi, mrhovino in ostanki hrane, če pride do njih. Hrvaške raziskave prehrane zlatega šakala so ga opisale kot oportunističnega vsejeda, ki izkorišča tisto, kar je v okolju najlažje dostopno.
Šakal ni volk, čeprav vas lahko zvok zavede
Zlati šakal je manjši od volka in praviloma veliko bolj previden v odnosu do človeka. Telesno je bliže večjemu lisici podobnemu psu kot volku. Ima vitko telo, rumenkasto rjav kožuh, pokončna ušesa in dolg rep.
Zmeda nastane zaradi zvoka. V tišini otoka, kjer se glas odbija med kamnitimi pobočji, se lahko zdi, da je žival večja in bližje, kot je v resnici. Če se oglasi več šakalov hkrati, je vtis še močnejši.
Srečanje je redko, slišati jih je lažje
Večina turistov šakala nikoli ne vidi. Če ga že opazijo, je to pogosto kratek trenutek ob cesti, na robu naselja ali ob smetnjakih, kjer išče ostanke hrane. Žival se navadno hitro umakne.
Večja težava kot srečanje s človekom je neodgovorno ravnanje z odpadki. Dostopna hrana privablja divje živali bližje naseljem. Zato je pomembno, da se ostankov hrane ne pušča ob kampih, plažah, vikendih ali na robu poti.
Kaj narediti, če jih slišite blizu apartmaja?
Najbolje se boste odzvali z mirnostjo. Ni potrebe po paniki, vpitju ali iskanju živali z lučjo. Šakali se ljudem izogibajo in se večinoma premikajo po svojih poteh. Priporočljivo je zapreti smeti, ne puščati hrane zunaj in ponoči ne hraniti potepuških živali na način, ki bi privabil še divjad.
Lastniki manjših psov naj bodo bolj pozorni, predvsem na bolj samotnih območjih in pozno zvečer. Pes naj bo na povodcu, še posebej v bližini makije, oljčnikov in neosvetljenih poti. To je smiselno zaradi vseh divjih živali, ne le zaradi šakalov.
Nočni glas, ki spada v divji del Jadrana
Za marsikaterega Slovenca je Jadran predvsem kraj plaž, trajektov, borovcev in večernih sprehodov. Šakal temu doda drugačno plast. Opomni, da so otoki tudi življenjski prostor divjih živali in da narava ne izgine samo zato, ker je ob obali veliko apartmajev.
Prav zato je njegovo oglašanje za nekatere neprijetno, za druge pa zanimiv del dopustniške izkušnje. Kdor ve, kaj posluša, zvok dojame drugače. Ni več skrivnostni volk iz temne notranjosti otoka, temveč šakal, previden in prilagodljiv prebivalec jadranske pokrajine.
>> Najmanjši naseljeni otok na Jadranu: Kraj, kjer se življenje meri drugače
Otoki ponoči razkrijejo drugačen obraz
Dopust na Hrvaškem se pogosto meri v temperaturi morja, ceni kave in razdalji do plaže. A noč na otoku razkrije še nekaj drugega. V ozadju turističnega vrveža obstaja naravni svet, ki živi po svojem ritmu.
Šakali so del tega sveta. Slišati jih je mogoče na več hrvaških otokih, tudi na Murterju, ki je zaradi mostu mnogim Slovencem eden najlažje dostopnih. Njihovo oglašanje je nenavadno, včasih skoraj strašljivo, vendar je večinoma le znak, da je nekje v bližini žival, ki se trudi ostati neopažena.
Zato se ob naslednjem večernem sedenju na terasi ni treba prestrašiti, če iz notranjosti otoka nenadoma pride zavijanje. Morda ne gre za volka, niti za trop zapuščenih psov. Morda ste samo prvič slišali šakala, enega najbolj zanimivih nočnih glasov Jadrana.
