Na slovenske ceste se vračajo šolarji, med njimi tudi prvošolci, ki bodo šolsko pot šele dobro spoznali. Agencija za varnost prometa je zato v ponedeljek, 24. avgusta, začela nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo, ki bo trajala do 6. septembra 2026. Vozniki bodo morali biti posebno previdni pri prehodih za pešce, v okolici šol in na mestih, kjer otroci izstopajo iz avtomobilov ali avtobusov. Prav tam lahko nepazljivost, telefon v roki ali nekoliko previsoka hitrost ustvarijo nevarnost v nekaj sekundah.
Prvi šolski dan bo v torek, 1. septembra. Jutranji promet se bo takrat spremenil skoraj čez noč. Ulice, ki so bile med počitnicami razmeroma mirne, bodo znova polne pešcev, kolesarjev, avtobusov in avtomobilov staršev. Nekateri otroci bodo pot dobro poznali, drugi pa bodo prehod za pešce, križišče ali avtobusno postajališče prvič uporabljali brez popolnega občutka za promet.
Letos je bil v prometnih nesrečah udeležen že 290 otrok
Podatki opozarjajo, da previdnost ni potrebna samo zaradi prvega šolskega tedna. Do 18. avgusta 2026 je bilo po podatkih Agencije za varnost prometa v prometnih nesrečah udeleženih 290 otrok, starih do 14 let. En otrok je umrl, 21 jih je bilo huje in 241 lažje poškodovanih.
Številke ne povedo vsega o posameznih nesrečah, vendar dovolj jasno pokažejo odgovornost odraslih. Otrok zaradi svoje višine težje vidi čez parkirane avtomobile, vozilo opazi pozneje in še nima izkušenj, s katerimi bi zanesljivo presodil njegovo hitrost. Pozornost mu lahko preusmerijo prijatelj, žoga, telefon ali dogajanje na drugi strani ceste.
Direktorica AVP mag. Saša Jevšnik Kafol voznike poziva, naj v okolici šol, vrtcev in igrišč prilagodijo hitrost, med vožnjo ne uporabljajo telefona, vzdržujejo varnostno razdaljo ter prometne položaje poskušajo predvideti.
“Otrokom moramo skupaj zagotoviti varno pot v šolo in domov, vse dni v letu.”
Otrok v prometu ne razmišlja kot odrasel
Voznik lahko opazi približevanje avtomobila, oceni njegovo hitrost in presodi, ali je prečkanje varno. Mlajši otrok vseh teh podatkov še ne zna povezati dovolj hitro. Težje določi tudi smer, iz katere prihaja zvok, in lahko napačno sklepa, da ga je voznik že videl.
Pogled otroka lahko zakrije že parkiran avtomobil
Posebno neprijetna so mesta ob nepravilno parkiranih vozilih. Otrok stopi izza avtomobila neposredno na vozišče, voznik pa ga zagleda šele tik pred seboj. Dodatna težava nastane, če odrasli otroka odložijo na nasprotni strani ceste ali za nekaj trenutkov ustavijo na pločniku in s tem drugim zakrijejo pogled.
Starši naj zato izberejo varno mesto za izstop, tudi če to pomeni nekaj deset metrov hoje. Hitenje do šolskih vrat lahko ustvari nevarnost prav za otroke, ki jih želijo zaščititi.
Tri mesta, kjer naj bo noga pripravljena na zavoro
Prehodi za pešce v bližini šol
Zelena luč ali označen prehod otroku ne zagotavljata, da ga je voznik res opazil. Vozniki naj se prehodu približajo s takšno hitrostjo, da se lahko varno ustavijo. Pogled naj usmerijo tudi na pločnik, ne samo na vozišče.
Ustavljanje tik pred prehodom je nevarno, saj lahko vozilo zakrije otroka drugim udeležencem. Če voznik otroku omogoči prečkanje, naj ustavi dovolj zgodaj in mu z jasno gesto pokaže, da ga je opazil. Otrok naj kljub temu preveri obe smeri.
Območja pred šolami, vrtci in igrišči
Promet pred šolo je pogosto najbolj zgoščen nekaj minut pred začetkom pouka. Vozila zavijajo, ustavljajo in speljujejo, med njimi pa hodijo otroci. Voznik se zato ne sme zanašati le na predpisano omejitev. Hitrost mora prilagoditi gneči, preglednosti in možnosti, da otrok nepričakovano stopi na cesto.
Mobilni telefon v takšnem okolju ne sodi v roke. Že kratek pogled na zaslon pomeni več prevoženih metrov brez nadzora nad dogajanjem pred vozilom.
Avtobusna postajališča in mesta za izstop
Otrok lahko po izstopu iz avtobusa poskuša cesto prečkati pred vozilom ali za njim, kjer je drugim voznikom slabše viden. Previdnost je potrebna tudi ob šolskih kombijih in avtomobilih, iz katerih otroci izstopajo na stran vozišča.
Otroci naj počakajo, da avtobus odpelje in se odpre pogled na obe smeri. V vozilu morajo sedeti, med vožnjo uporabljati varnostni pas, kjer je ta nameščen, ter ne motiti voznika.
Kresničke, prostovoljci in okrepljen policijski nadzor
AVP bo občinam, ki so oddale naročilo, razdelila več kot 18.200 kresničk za večjo vidnost prvošolcev. Učenci prvega in drugega razreda morajo na poti v šolo in domov nositi tudi rumeno rutko. Kresnička naj bo nameščena tako, da prosto niha in jo lahko voznik pravočasno opazi.
Na nevarnejših delih šolskih poti bodo v prvih dneh prisotni člani občinskih svetov za preventivo, združenj šoferjev in avtomehanikov, gasilci, upokojenci, starši ter drugi prostovoljci. Nekateri bodo spremljali tudi otroke na avtobusih.
Policija napoveduje poostren nadzor hitrosti, uporabe varnostnih pasov in otroških sedežev. Pregledovala bo tehnično brezhibnost vozil za prevoz otrok, opremljenost koles in električnih skirojev ter uporabo zaščitnih čelad.
Prvi šolski dan bo AVP z maskoto Pasavčkom obiskala Osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani. Otroke bodo pri prehodu čez cesto simbolično pospremili minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec ter predstavniki AVP, Mestne občine Ljubljana in Policije.
Varna šolska pot se začne že pred prvim septembrom
Starši lahko pot z mlajšim otrokom prehodijo še pred začetkom pouka. Skupaj naj izberejo najvarnejše prehode, preverijo nepregledna križišča in določijo mesta, kjer mora otrok obvezno počakati. Najkrajša pot ni nujno tudi najbolj varna.
Pomemben je predvsem zgled. Odrasli težko pričakujejo, da bo otrok dosledno uporabljal prehod, če sami z njim prečkajo vozišče med parkiranimi avtomobili. Enako velja za pripenjanje, čelado in uporabo telefona.
Prostovoljci, kresničke in policijske kontrole lahko prve dni občutno izboljšajo varnost, vendar se njihova prisotnost kmalu zmanjša. Otroci bodo na cestah ostali. Voznik, ki pred šolo spusti plin, odloži telefon in je pripravljen na nepričakovano potezo, zato ne upošteva le prometnega pravila. Otroku omogoča, da varno pride do učilnice in se popoldne vrne domov.
