Začetek šolskega leta pogosto sproži željo po popolni prenovi otroške sobe, vendar novi predali, dekoracija in barva sten niso najpomembnejši. Prednost naj ima delovni kotiček, v katerem lahko otrok sedi sproščeno, dobro vidi zvezek ali zaslon ter ima šolske potrebščine na dosegu rok. Uredimo ga lahko tudi brez večjih nakupov, če mizo, stol in svetlobo prilagodimo otrokovi trenutni višini.
Otroci hitro rastejo, zato univerzalna višina mize ali stola ne obstaja. Bolj kot številka na embalaži šteje položaj telesa med pisanjem. Starši naj otroka posedejo za mizo in preverijo, ali mu oprema res ustreza, namesto da delovni prostor uredijo samo po videzu.
Miza in stol naj se prilagodita otroku
Otrok naj sedi dovolj visoko, da lahko podlakti brez dvigovanja ramen sproščeno položi na mizo. Komolci so lahko približno v pravem kotu, ramena pa ostanejo spuščena. Če je stol prenizek, se bo otrok stegov al proti delovni površini. Previsok stol brez opore za noge pa povzroči, da stopala visijo v zraku.
Stopala naj bodo v celoti naslonjena na tla ali na stabilno podlago. Kolena naj bodo približno v višini bokov, hrbet pa naj ima oporo. Podstavek za noge ni nujno poseben kupljen izdelek. Uporabimo lahko dovolj trdno leseno pručko ali drugo nedrsečo oporo, ki se med delom ne premika.
Najbolj praktična je nastavljiva oprema, vendar ni edina dobra rešitev. Običajen stol lahko začasno prilagodimo s čvrsto sedežno blazino in oporo za noge. Pomembno je, da blazina ne drsi in da otrok zaradi nje ne izgubi opore za hrbet.
PREBERI ŠE: Otroci so nekoč več časa preživeli zunaj in manj pod nadzorom
Pod mizo naj ostane dovolj prostora za noge. Škatle, torbe in računalniški kabli otroka silijo v postrani položaj, zato jih je bolje premakniti ob mizo ali spraviti na polico. Tudi pogosto uporabljeni zvezki in pisala naj bodo dosegljivi brez pretiranega obračanja ali stegovanja.
Če otrok uporablja računalnik, naj bo zaslon postavljen naravnost pred njim. Ameriška uprava za varnost in zdravje pri delu kot splošno izhodišče priporoča razdaljo od približno 50 do 100 centimetrov, vendar mora otrok besedilo udobno prebrati brez nagibanja naprej. Zgornji del zaslona naj bo približno v višini oči ali nekoliko nižje. Velikost črk je bolje povečati, kot zaslon postaviti preblizu.
Prenosni računalnik je za daljše delo manj priročen, ker sta tipkovnica in zaslon povezana. Če zaslon dvignemo, postane tipkanje neudobno, če ga pustimo na mizi, pa otrok pogosto skloni glavo. Pri redni uporabi pomaga ločena tipkovnica, prenosnik pa lahko postavimo na stabilno stojalo.
Naravna svetloba je prednost, bleščanje pa ne
Miza ob oknu je lahko dobra izbira, če sončna svetloba ne pada neposredno v otrokove oči in se ne odbija od zaslona. Zaslon je praviloma najbolje postaviti pravokotno na okno. Postavitev neposredno pred oknom ustvarja velik kontrast med svetlim ozadjem in zaslonom, okno za otrokovim hrbtom pa lahko povzroča moteče odseve.
Naravna svetloba čez dan pogosto ne zadostuje, posebno jeseni in pozimi. Splošna stropna luč osvetli sobo, namizna svetilka pa neposredno delovno površino. Svetloba naj bo enakomerna in dovolj prijetna, da otrok jasno vidi besedilo, ne da bi se moral približevati zvezku.
Kam postaviti namizno svetilko?
Desničarju svetilko običajno postavimo na levo stran, levičarju pa na desno. Tako roka med pisanjem ne meče sence čez zvezek. Svetlobni snop naj pada na delovno površino, žarnica pa naj ne sveti neposredno v oči ali zaslon.
Pred dokončno postavitvijo naj otrok sede za mizo, odpre zvezek in nekaj napiše. Tako hitro opazimo sence, bleščanje in slabo osvetljene dele. Uradne ergonomske smernice opozarjajo, da lahko okna, stropne luči in drugi svetlobni viri povzročajo vidno neugodje, če se njihovi odsevi pojavijo na zaslonu.
Urejen delovni kotiček brez dragih nakupov
Urejen delovni kotiček ne potrebuje cele zbirke novih omaric. Na mizi naj ostanejo le predmeti, ki jih otrok uporablja vsak dan. Pisala lahko spravimo v lonček, zvezke v pokončno mapo, polnilnike pa pritrdimo ob rob mize. Šolska torba naj ima stalno mesto, vendar ne pod otrokovimi nogami.
Koristno je, da delovni kotiček ni hkrati skladišče igrač. Popolna ločitev v manjši sobi ni vedno mogoča, lahko pa mizo pred učenjem hitro pospravimo. Otrok naj sodeluje pri izbiri razporeditve, saj bo prostor lažje uporabljal in vzdrževal, če bo razumel, kam spadajo njegove stvari.
Najboljši preizkus opravimo po nekaj dneh uporabe. Če se otrok nagiba naprej, dviguje ramena, sedi na robu stola ali pogosto spreminja položaj zaradi nelagodja, kotiček potrebuje dodatno prilagoditev. Dobra ureditev ni dokončna: preveriti jo je treba tudi čez nekaj mesecev, saj lahko otrok med šolskim letom opazno zraste.
