Številka 92 je pomenila policijo, 93 gasilce, 94 nujno medicinsko pomoč, na 95 smo lahko izvedeli točen čas, 988 pa je bila telefonska informacijska služba, kjer smo poiskali številko drugega naročnika. Nekoč je bilo teh pet številk del vsakdanjega življenja, danes pa jih mnogi poznajo le še iz spominov.
Pred mobilnimi telefoni, spletnimi iskalniki in pametnimi urami je bilo za marsikatero informacijo treba preprosto dvigniti telefonsko slušalko. Nekatere številke smo znali na pamet že kot otroci, druge pa smo imeli zapisane ob domačem telefonu ali na prvih straneh telefonskega imenika.
Se spomnite vseh petih številk?
| Številka | Čemu je bila namenjena? |
|---|---|
| 92 | Policija |
| 93 | Gasilci |
| 94 | Nujna medicinska pomoč |
| 95 | Točen čas |
| 988 | Informacije o telefonskih naročnikih |
Prve tri številke so bile namenjene klicem na pomoč. Ob požaru smo poklicali 93, ob prometni nesreči ali drugem dogodku, ki je zahteval posredovanje policije, pa 92. Za reševalce smo zavrteli 94.
Povsem drugačno vlogo sta imeli številki 95 in 988. Na številki 95 nas je pričakal posneti glas, ki je povedal točen čas. Danes se takšna storitev zdi skoraj nepotrebna, saj imamo uro na telefonu, računalniku, televiziji in številnih drugih napravah.
Nekoč pa ni bilo tako. Če smo želeli preveriti, ali domača ura kaže prav, je bil telefonski klic ena od možnosti.
Številka 988 je bila nekakšen predhodnik današnjega spletnega telefonskega imenika. Če nismo poznali telefonske številke posameznika, podjetja ali ustanove, smo lahko poklicali informacijsko službo. Operaterju smo povedali ime in kraj, ta pa je poiskal ustrezne podatke, če so bili na voljo v imeniku.
Danes podobno informacijo običajno poiščemo na spletu, če je javno objavljena.
Na številko 95 smo poklicali samo zato, da smo izvedeli, koliko je ura
Zanimivo je, da uporaba številke 95 ni zgolj nejasen spomin na čas nekdanje Jugoslavije. V slovenski reviji Kronika je bil že leta 1967 objavljen oglas takratne informacijske službe PTT Ljubljana, ki je podrobno predstavljal storitve kratkih telefonskih številk.
V oglasu je bilo izrecno navedeno, da lahko klicatelji na številki 95 pri katerikoli telefonski centrali izvedo točen čas.
Isti oglas omenja tudi številko 988, ki je bila namenjena informacijam o telefonskih naročnikih. To pomeni, da sta bili obe storitvi v Sloveniji v uporabi že pred skoraj šestimi desetletji.
Telefonska omrežja so se pozneje spreminjala, prav tako številke za dostop do nekaterih storitev. Marsikdo se zato poleg 95 spomni tudi poznejše številke 9595 za točen čas.
Številka 988 je bila takratni spletni iskalnik
Telefonski imeniki so bili nekoč precej debele knjige, ki so jih gospodinjstva hranila ob telefonu. Če smo iskali številko sorodnika iz drugega kraja, podjetja ali obrtnika, smo lahko listali po imeniku. Druga možnost je bil klic na 988.
Tam so lahko poiskali objavljeno telefonsko številko in druge razpoložljive podatke o naročniku. Storitev ni bila vedno hitra. O tem pričajo tudi stari časopisni zapisi.
Dolenjski list je marca 1993 poročal o nezadovoljstvu uporabnikov, ker je bila številka 988 pogosto zasedena, podatki v telefonskem imeniku pa niso bili vedno posodobljeni.
Kljub temu je bila takšna pomoč zelo uporabna v času, ko ni bilo mogoče v nekaj sekundah preveriti številke na mobilnem telefonu. Še posebej je prišla prav pri iskanju kontaktov v drugih slovenskih krajih.
Leta 1997 so stare številke za pomoč zamenjale nove
Največja sprememba je prišla 1. januarja 1997, ko je Slovenija začela uporabljati današnji številki za klic v sili.
Policijsko številko 92 je zamenjala 113, številke 93 za gasilce, 94 za reševalce in 985 za center za obveščanje pa je združila enotna številka 112.
Sprememba ni bila izvedena povsem čez noč. Zaradi prilagajanja telefonskega omrežja so klici na nekatere stare številke še določen čas delovali oziroma so jih preusmerjali na nove.
O prehodu je decembra 1996 poročal tudi Gorenjski glas. Takrat so prebivalce opozarjali, da se morajo navaditi na novi številki, ki sta pomenili pomemben korak k evropskemu sistemu nujne pomoči.
Danes je številka 112 namenjena klicem za nujno medicinsko pomoč, gasilce in druge reševalne službe, 113 pa nujnemu posredovanju policije.
Nekoč smo znali številke na pamet, danes jih iščemo v telefonu
Spremembe telefonskih številk so spremljale tudi spremembe vsakdanjih navad.
V gospodinjstvih je bil pogosto en sam stacionarni telefon, ki so ga uporabljali vsi družinski člani. Telefonske številke sorodnikov in prijateljev smo si zapomnili ali jih zapisali v majhen imenik.
Kdor je imel telefon z vrtljivo številčnico, se verjetno še spomni, koliko časa je trajalo izbiranje daljše številke. Če smo se zmotili pri zadnji številki, je bilo treba postopek ponoviti od začetka.
Tudi klicanje drugih slovenskih krajev je bilo drugačno. Ljubljana je nekoč imela omrežno skupino 061, Maribor 062, Novo mesto 068, Krško pa 0608.
Ob prehodu na novo oštevilčenje leta 2000 so se številke spremenile v oblike, ki jih poznamo danes, na primer 01 za Ljubljano in 07 za območje Novega mesta ter Krškega.
Marsikdo se zato še spomni starih številk svojih staršev, sorodnikov ali prve službe, čeprav jih že desetletja ne uporablja.
Če se danes spomnite vseh petih številk 92, 93, 94, 95 in 988, ste najverjetneje še iz generacije, ki je redno uporabljala stacionarni telefon.
Zanimivo pa je, da nekaterih številk sploh ni bilo treba pogosto klicati, da smo si jih zapomnili. Dovolj je bilo, da so bile zapisane v telefonskem imeniku ali na lističu ob telefonu.
