Nakup stanovanja ali hiše v Evropi je za mnoge sanja, a realnost je pogosto precej bolj kruta. Nova analiza cen nepremičnin glede na dohodke prebivalcev, t. i. kazalnik Price-to-Income Ratio, razkriva, v katerih mestih si lahko domačini še privoščijo lastno nepremičnino in kje je to skoraj nemogoče.
Podatek je preprost: višje kot je število, več let povprečnega dohodka bi morali prebivalci prihraniti, da bi kupili nepremičnino. Nižje kot je število, bolj dosegljiv je nakup.
Med 30 analiziranimi mesti sta tudi slovenski mesti Ljubljana in Maribor. In podatki kažejo na zanimiv razkorak med obema.
Ljubljana med najmanj dostopnimi mesti
Ljubljana se je na lestvici znašla precej visoko – na 14. mestu med najmanj dostopnimi mesti v Evropi. Kazalnik 14,7 pomeni, da bi povprečni Ljubljančan moral zbrati kar 14,7 let dohodka, da bi kupil nepremičnino.
Glavni razlogi za ta položaj so:
- visoko povpraševanje po stanovanjih v prestolnici,
- omejena ponudba novih nepremičnin,
- prihod tujih kupcev in investitorjev, ki dvigujejo cene,
- ter nizka rast plač, ki ne dohaja rasti cen.
Za mnoge mlade družine to pomeni, da so prisiljeni v najemniška razmerja, pogosto z visokimi najemninami, ki dodatno otežujejo varčevanje za lastniški nakup.
Maribor je prijetno presenečenje
Medtem pa je Maribor na povsem drugem koncu lestvice. S kazalnikom 7,2 se je uvrstil med najbolj dostopna mesta v Evropi – celo pred nekaterimi mesti na severu Evrope, kjer so plače višje.
Razlogi za boljšo dostopnost so jasni:
- nižja povprečna cena kvadratnega metra,
- manjši pritisk investitorjev in tujih kupcev,
- ter stabilno povpraševanje, ki je bolj usklajeno z dohodki prebivalcev.
To pomeni, da si lahko povprečna mariborska družina ob nekajletnem varčevanju in pomoči kredita še vedno privošči nakup doma.
Evropska slika: kje je najtežje in kje najlažje?
Med najmanj dostopnimi mesti izstopajo:
- Rijeka (22,1) – turistična evforija in tuji vlagatelji so cene dvignili v nebo.
- Innsbruck (22,0) – raj za smučarje, nočna mora za kupce stanovanj.
- Lizbona (20,8) – priljubljenost med digitalnimi nomadi je lokalnim prebivalcem skoraj zaprla vrata do lastništva.
- London (19,5) – tudi visoke plače ne zadoščajo, da bi mladi enostavno prišli do lastnega stanovanja.
Na drugi strani pa so najbolj dostopna mesta:
- Aberdeen (3,8) – po koncu naftnega booma so cene upadle.
- Aalborg (4,8) – manjše dansko mesto s stabilnim trgom.
- Essen (5,3) – uravnoteženost med plačami in cenami.
- Valencija (7,3) – sonce, kultura in še vedno razumne cene.
Kaj to pomeni za slovenski trg?
Slovenska slika jasno kaže na dve različni realnosti. Ljubljana vse bolj sledi trendu evropskih prestolnic, kjer so nepremičnine zaradi globalnega povpraševanja postale luksuz. Maribor pa ostaja trdno zasidran med mesti, kjer je lastništvo še vedno dosegljivo.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko ta razkorak v prihodnjih letih še povečal, če se bo pritisk na ljubljanski trg nadaljeval, hkrati pa se bodo investitorji začeli ozirati tudi proti drugim slovenskim mestom.
Prihodnost nepremičninskega trga v Sloveniji
Nekaj ključnih dejavnikov, ki bodo krojili prihodnost:
- nadaljnja rast obrestnih mer, ki lahko upočasni rast cen,
- državne stanovanjske politike, ki bi lahko povečale dostopnost,
- ter usmeritev investicij v druge regije, kar bi uravnotežilo trg.
Za kupce, ki razmišljajo dolgoročno, Maribor in druga manjša mesta predstavljajo privlačno možnost, medtem ko je Ljubljana postala trg, kjer je brez večjih prihrankov ali zunanje pomoči nakup skoraj nemogoč.
