Udarec je lahko nenaden in dovolj močan, da voznik nekaj trenutkov sploh ne ve, kaj se je zgodilo. Pred avtomobilom je sekundo prej stala srna, divji prašič ali lisica, nato ostanejo poškodovan odbijač, tema ob robu ceste in vprašanje, ali je žival mrtva ali je ranjena pobegnila v gozd.
Prva naloga po trku ni pregled avtomobila in tudi ne iskanje živali. Najprej je treba preprečiti novo nesrečo. Vozilo ustavite na varnem mestu, vključite varnostne utripalke, oblecite odsevni jopič in ustrezno označite kraj dogodka. Nato pokličite 112 ali policijo na številko 113 ter čim natančneje pojasnite, kje se je trk zgodil. Lovska zveza Slovenije navaja, da center za obveščanje glede na lokacijo obvesti upravljavca lovišča oziroma pristojno službo.
Poškodovani živali se ne približujte. Tudi srna, ki nepremično leži ob cesti, lahko nenadoma vstane, brcne ali poskuša pobegniti. Divji prašič je lahko ob poškodbi še posebno nevaren.
Najprej zavarujte sebe, potnike in druge voznike
Po trku poskusite vozilo umakniti z vozišča, če ga je mogoče varno premakniti. Ustavitev sredi nepreglednega ovinka ali tik za vrhom klanca lahko povzroči nalet drugega vozila.
Pred izstopom preverite promet. Odsevni jopič si nadenite še v avtomobilu, nato postavite varnostni trikotnik na dovolj veliki razdalji, da bodo drugi vozniki pravočasno opazili oviro. Potniki naj se, kadar je to mogoče, umaknejo za zaščitno ograjo oziroma na varno stran ceste.
Na avtocesti ali hitri cesti je nevarnost dodatnega trčenja izjemno velika. Ne hodite po vozišču in živali ne poskušajte odstranjevati sami. Pokličite 112 oziroma 113 ter upoštevajte navodila pristojnih.
Če je kdo v vozilu poškodovan, ima bolečine v vratu, je omotičen ali težko diha, to takoj povejte dispečerju. Tudi pri trku, ki se na prvi pogled ne zdi hud, lahko pride do poškodb zaradi sunkovitega zaviranja ali sprožitve varnostnih blazin.
Pravilen vrstni red po trku
Najprej varno ustavite in vključite vse štiri utripalke. Oblecite odsevni jopič, označite kraj nesreče ter pokličite 112 ali 113. Živali se ne dotikajte, ne sledite ji v gozd in je ne odvažajte. Poškodbe vozila ter kraj dogodka fotografirajte šele takrat, ko je to varno.
Tudi pobegle živali ne iščite sami
Poškodovana divjad lahko po trku steče v gozd, čeprav je resno ranjena. Odhod živali zato ne pomeni, da je dogodek končan.
Operaterju povejte, v katero smer je pobegnila, za katero vrsto živali je najverjetneje šlo in ali ste na cesti oziroma vozilu opazili kri, dlako ali druge sledi. Pristojna lovska družina lahko po teh podatkih organizira pregled območja in po potrebi iskanje ranjene živali.
Sami ji ne sledite. Poškodovana žival je prestrašena, njeno vedenje pa je nepredvidljivo. Poleg nevarnosti za človeka lahko s hojo po okolici zabrišete sledi, ki jih lovci potrebujejo za iskanje.
Lovska zveza pojasnjuje, da ob trku z divjadjo na kraj pridejo pristojni lovci. Ti ocenijo stanje živali in po potrebi obvestijo lovskega inšpektorja. Pri zavarovanih vrstah se v postopek vključijo druge pristojne službe.
Živali ne nalagajte v prtljažnik
Poginule ali poškodovane divjadi ni dovoljeno preprosto odpeljati. Žival ni last voznika, ki jo je zbil, tudi če je mrtva in leži ob cesti.
Odvoz urejajo pristojne službe. Truplo lahko predstavlja tudi zdravstveno tveganje, saj so možni zajedavci, okužbe in stik s telesnimi tekočinami. AMZS zato voznikom svetuje, naj se živali ne dotikajo in po zavarovanju kraja pokličejo center za obveščanje.
Enako velja za manjše živali. Lisice, jazbeca, kuno ali drugo prostoživečo žival pustite na mestu in obvestite pristojne. Če žival leži na vozišču in ogroža promet, to posebej poudarite v telefonskem klicu.
Fotografije so pomembne za prijavo škode
Škoda po trku z divjadjo je lahko večja, kot se zdi na kraju dogodka. Poškodovani so lahko odbijač, žarometi, hladilnik, klimatska naprava, radarji varnostnih sistemov ali deli podvozja.
Če je varno, fotografirajte poškodbe, položaj avtomobila, okolico, prometne znake in morebitne sledi trka. Zabeležite točen čas ter lokacijo. Koristno je shraniti tudi številko dogodka oziroma podatke o prijavi.
Zavarovalnico obvestite čim prej. Kritje škode je odvisno od sklenjenega zavarovanja. Obvezno avtomobilsko zavarovanje je namenjeno škodi, povzročeni drugim, zato lastne škode na avtomobilu praviloma ne krije avtomatično. Za trk z živaljo je lahko potrebno ustrezno kasko kritje oziroma posebna kombinacija, odvisno od zavarovalne police.
Avtomobila po močnejšem trku ne uporabljajte, če iz njega izteka tekočina, se pregreva, sveti opozorilna lučka ali so poškodovani žarometi in deli karoserije. Nadaljevanje vožnje lahko poveča škodo ali ogrozi varnost.
Umik s kraja brez prijave ni dobra rešitev
Voznik lahko po blažjem trku pomisli, da žival ni več vidna, avtomobil pa je še vozen, zato ni treba nikogar obvestiti. Takšno ravnanje lahko pomeni, da ranjena žival več ur trpi v bližini ceste, hkrati pa lahko pozneje nastanejo težave pri dokazovanju zavarovalnega primera.
Prijava omogoči, da pristojni preverijo stanje živali in po potrebi odstranijo nevarnost z vozišča. Policija pri prometnih nesrečah sicer navaja, da njena prisotnost ob manjši materialni škodi ni vedno potrebna, vendar je trk z divjadjo poseben zaradi živali, varnosti prometa in vključitve upravljavca lovišča.
Tudi če ste na cesti našli že povoženo žival in sami niste bili udeleženi v trku, je smiselno obvestiti 112. Natančen opis kraja pristojnim omogoči, da jo odstranijo in preprečijo nov nalet.
Največ nevarnosti ostane po prvem udarcu
Po trku je voznik pod vplivom adrenalina. Prav zato se lahko zgodi, da izstopi brez jopiča, stopi na vozišče ali se približa živali, ki še ni poginila. Sekunde po nesreči so lahko nevarnejše od samega udarca.
Najprej poskrbite za ljudi in promet, nato za prijavo dogodka. Žival naj obravnavajo usposobljene osebe, avtomobil pa zavarovalnica in servis. Takšen postopek ni birokratska ovira, temveč najvarnejši način, da po eni nesreči ne nastane še druga.
Trka z divjadjo ni vedno mogoče preprečiti. Pravilno ravnanje po njem pa lahko prepreči poškodbe, skrajša trpljenje živali in olajša urejanje nastale škode.
