Odmetavanje (kidanje) snega se zdi preprosto opravilo. Nekaj lopate, nekaj minut dela in dovoz ali pločnik je spet prehoden. Prav v tej navidezni preprostosti pa tiči težava. Vsako zimo zdravniki opozarjajo na porast poškodb, povezanih prav s tem opravkom, ki ga mnogi opravijo brez razmisleka, priprave ali občutka za lastne telesne omejitve. Posledice so lahko neprijetne, v določenih primerih tudi resne, še posebej pri starejših in pri ljudeh z že obstoječimi težavami.
Odmetavanje snega je fizično bolj zahtevno, kot se zdi
Sneg ni vedno lahek. Moker in zbiti sneg je lahko presenetljivo težak, ponavljajoči gibi z lopato pa močno obremenjujejo mišice, sklepe in srčno-žilni sistem. Delo pogosto poteka v mrazu, ko so mišice manj prožne, dihanje pa oteženo. Dodaten dejavnik tveganja je hitenje, saj želi večina ljudi delo opraviti čim hitreje.
Bolečine v križu in poškodbe hrbtenice
Najpogostejša težava pri odmetavanju snega so bolečine v križu. Napačna tehnika dvigovanja snega, sunkoviti gibi in obračanje trupa z obremenitvijo lahko povzročijo nateg mišic, v hujših primerih pa tudi zdrs medvretenčne ploščice. Te poškodbe se pogosto ne pokažejo takoj, temveč nekaj ur ali celo dan kasneje, ko se pojavi močna bolečina in omejena gibljivost.
Zakaj križ najbolj trpi?
Pri lopatanju ljudje pogosto dvigujejo s hrbtom namesto z nogami. Sneg se dviguje previsoko in meče vstran z zasukom trupa, kar dodatno obremeni hrbtenico. Dolgotrajno ponavljanje takšnih gibov hitro preseže zmožnosti telesa.
Poškodbe ramen, komolcev in zapestij
Poleg križa so zelo pogoste poškodbe zgornjih okončin. Rame in komolci trpijo zaradi ponavljajočih se gibov in nenadnih sunkov, zlasti če je lopata prepolna snega. Zapestja so izpostavljena torzijam in vibracijam, kar lahko povzroči vnetje tetiv ali poslabšanje že obstoječih težav.
Znaki, da gre za resnejšo poškodbo
Dolgotrajna bolečina, oteklina, zmanjšana moč v roki ali mravljinčenje niso le posledica utrujenosti. V takih primerih je priporočljivo delo prekiniti in po potrebi poiskati zdravniško pomoč.
Zdrsi, padci in poškodbe kolen
Sneg in led pomenita nevarno kombinacijo za zdrse. Med odmetavanjem se ljudje pogosto gibljejo po neravnih in spolzkih površinah, pri čemer lahko hitro izgubijo ravnotežje. Padci pogosto povzročijo udarnine, zvine gležnjev ali poškodbe kolen. Pri starejših so posledice lahko še hujše, saj se poveča tveganje za zlome.
Srčno-žilni zapleti, ki jih mnogi spregledajo
Ena najnevarnejših, a manj očitnih posledic odmetavanja snega so srčno-žilni zapleti. Kombinacija mraza, fizičnega napora in zadrževanja diha med dvigovanjem snega lahko močno obremeni srce. Zdravniki vsako zimo poročajo o primerih srčnih infarktov, ki so se zgodili prav med ali po lopatanju snega.
Kdo je najbolj ogrožen?
Večje tveganje imajo starejši, ljudje s povišanim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi ali slabšo telesno kondicijo. Nevarnost obstaja tudi pri tistih, ki sicer niso vajeni redne telesne aktivnosti.
Kako zmanjšati tveganje za poškodbe?
Popolne varnosti ni, vendar je mogoče tveganje občutno zmanjšati. Priporočljivo je delati v krajših intervalih, uporabljati lažjo lopato in sneg raje potiskati kot dvigovati. Pomembna je tudi primerna obutev z dobrim oprijemom ter zmeren tempo brez hitenja. Telo je smiselno pred začetkom ogreti z nekaj preprostimi gibi.
Zakaj je pametno poslušati telo?
Bolečina, vrtoglavica ali nenavadna utrujenost so jasni signali, da je treba delo prekiniti. Odmetavanje snega ni tekmovanje in nekaj minut več ne odtehta tveganja za poškodbo ali zdravstvene zaplete. Včasih je bolj smiselno delo prepustiti mlajšim ali uporabiti mehanske pripomočke.
Odmetavanje snega ostaja del zimskega vsakdana, a zahteva več previdnosti, kot si večina predstavlja. Prav razumevanje najpogostejših poškodb in njihovih vzrokov lahko pomaga, da zima mine brez obiska pri zdravniku in z manj bolečin v hrbtu, ramenih ali kolenih.
