Na embalaži piše slovensko ime, proizvajalec ima naslov v Sloveniji, ob izdelku pa je narisana slovenska zastava. Toda ali to pomeni, da je živilo res slovenskega porekla? Ne nujno. Najzanesljivejši način je, da preverimo navedbo države porekla ali poiščemo uradni znak “izbrana kakovost – Slovenija“.
Danes, 16. novembra 2026, se začenja Teden slovenske hrane, ki bo trajal do nedelje, 22. novembra. Njegov namen je spodbuditi nakup domačih živil in opozoriti na pomen slovenskih kmetov ter pridelovalcev. To je tudi priložnost, da se naučimo razlikovati med živili, ki so dejansko pridelana v Sloveniji, in tistimi, ki so pri nas samo pakirana ali predelana.
Katera oznaka zagotavlja slovensko poreklo?
Ena najprepoznavnejših oznak je znak “izbrana kakovost – Slovenija“, ki ga najdemo na določenih živilih, med drugim na mleku in mlečnih izdelkih ter mesu.
Gre za uradno shemo kakovosti, pri kateri morajo pridelovalci in predelovalci izpolnjevati predpisane pogoje ter pridobiti ustrezen certifikat.
Pri oznaki “izbrana kakovost – Slovenija” morata pridelava in predelava potekati v Sloveniji.
Pozorni pa moramo biti na razliko. Obstaja tudi znak “izbrana kakovost” brez navedbe Slovenije. Ta sam po sebi ne zagotavlja slovenskega porekla osnovne surovine.
Pri izdelkih brez takšnega znaka je treba podrobneje pogledati deklaracijo.
Pet stvari, na katere bodite pozorni pri nakupovanju
Pri predelanih živilih se poreklo končnega izdelka in poreklo glavne sestavine lahko razlikujeta. Evropska pravila v določenih primerih zahtevajo tudi dodatne informacije o izvoru glavne sestavine, kadar se ta razlikuje od navedenega porekla živila.
Kako prepoznati slovensko poreklo?
Izberite živilo in preverite, kaj morate pogledati.
Sadje in zelenjava
Na embalaži ali ob prodajni polici poiščite državo porekla. Če želite slovenski pridelek, mora biti navedena Slovenija.
Slovensko ime sorte še ne pomeni slovenskega porekla.
Ali slovenska črtna koda pomeni slovenski izdelek?
To je eno najpogostejših napačnih prepričanj pri nakupovanju.
Na številnih izdelkih najdemo črtno kodo, ki se začne s številkami 383. Ta predpona je povezana s sistemom GS1 Slovenija, vendar ne pomeni, da je bil izdelek izdelan iz slovenskih surovin ali proizveden v Sloveniji.
Številka služi identifikaciji izdelka v trgovinski in logistični verigi. Ne predstavlja potrdila o državi pridelave.
Podjetje lahko številke pridobi v Sloveniji, izdelek pa proizvaja drugje. Zato črtna koda ni zanesljiv način preverjanja izvora hrane.
Podobno velja za ovalno identifikacijsko oznako s črkama SI, ki jo najdemo na določenih živilih živalskega izvora.
Takšna oznaka se nanaša na odobren obrat, na primer mlekarno oziroma predelovalni obrat. Sama po sebi ne dokazuje, da so vse sestavine prišle iz Slovenije.
Tradicionalni slovenski zajtrk bo v petek, 20. novembra
Osrednji dogodek Tedna slovenske hrane bo tudi letos Tradicionalni slovenski zajtrk. Potekal bo v petek, 20. novembra 2026, v vrtcih, osnovnih šolah in drugih sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Letošnji slogan je “Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!“
Na jedilniku bodo tradicionalna živila: kruh, maslo, med, mleko in jabolka oziroma drugo ustrezno sadje.
Po letošnjih pravilih mora biti kruh proizveden v Sloveniji, druga živila za zajtrk pa morajo biti pridelana in predelana v Sloveniji.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk letos obeležuje 15 let izvajanja. Teden slovenske hrane pa poteka tretjič, saj je bil prvič organiziran leta 2024.

Slovensko poreklo še ne pomeni, da je živilo vedno bolj zdravo
Pri nakupovanju je smiselno razlikovati med poreklom in prehransko kakovostjo.
Slovensko pridelano jabolko ima lahko zaradi bližine pridelovalca krajšo pot do trgovine. Toda dejstvo, da je živilo slovenskega porekla, samo po sebi še ne pomeni, da vsebuje več hranil ali da je vedno kakovostnejše od primerljivega tujega izdelka.
Pri predelanih izdelkih je zato poleg porekla koristno preveriti tudi sestavine, vsebnost soli in sladkorja ter rok uporabnosti.
Domača pridelava ima druge pomembne prednosti. Z nakupom slovenskih živil podpiramo lokalne kmetije, predelovalce, zadruge in delovna mesta. Ohranjanje domače proizvodnje je pomembno tudi za dolgoročno preskrbo države s hrano.
Že pri naslednjem obisku trgovine lahko naredite preprost preizkus. Vzemite dva podobna izdelka, na primer dve pakiranji jabolk, dva jogurta ali dva kosa mesa, in primerjajte njuni deklaraciji.
Ne glejte samo sprednje strani embalaže. Podatek, ki pove največ o dejanskem izvoru živila, je pogosto zapisan z manjšimi črkami na zadnji strani ali na oznaki ob prodajni polici.
