Polarni vrtinec se je zgodaj porušil. Nas čaka zima, kakršne že dolgo ni bilo?

Spremljajte še več novic iz Vse za moj dan

Nad Arktiko se je zgodilo nekaj, kar je pritegnilo pozornost meteorologov po vsem svetu. Polarni vrtinec (ti. polar vortex po angleško) je že v začetku novembra 2026 močno oslabel, vetrovi visoko nad severnim polom pa so za kratek čas celo obrnili smer. Gre za najzgodnejši takšen dogodek v skoraj 70-letnem obdobju primerljivih meritev. Toda ali to pomeni, da nas v Sloveniji čaka izjemno mrzla in snežena zima? Ne nujno.

Pojav lahko poveča verjetnost prodorov hladnega zraka proti Evropi, vendar meteorologi opozarjajo, da je za zanesljive napovedi celotne zime še prezgodaj. Motnje v polarnem vrtincu ne pomenijo, da bo mraz zajel vse evropske države ali da bo trajal več mesecev.

Kljub temu je letošnje dogajanje posebej zanimivo zaradi obdobja, v katerem se je pojavilo. Takšne spremembe so običajno značilnejše za januar in februar.

Kaj se je zgodilo nad severnim polom?

Polarni vrtinec je obsežen sistem zelo mrzlega zraka in močnih vetrov, ki pozimi krožijo visoko nad Arktiko.

Njegov stratosferski del se nahaja približno od 10 do 50 kilometrov nad Zemljinim površjem. Najmočnejši vetrovi krožijo okoli severnega pola in pomagajo ohranjati zelo hladen zrak v polarnih območjih. Kadar je vrtinec močan in razmeroma stabilen, je možnost večjih prodorov arktičnega zraka proti jugu praviloma manjša.

Ko oslabi, se lahko raztegne, premakne ali razdeli, kar spremeni običajne vzorce kroženja zraka. Prav to se je zgodilo letos.

V začetku novembra so meteorologi zaznali nenavadno hitro slabljenje zahodnih vetrov v stratosferi. Okoli 10. in 11. novembra so se vetrovi na višini približno 30 kilometrov za kratek čas obrnili v nasprotno smer.

Takšen obrat je eden ključnih znakov velikega nenadnega stratosferskega segrevanja.

Polarni vrtinec, napoved za konec novembra
Polarni vrtinec, napoved za konec novembra, Grafika: Wxcharts

Nazadnje nekaj podobnega leta 1968

Po podatkih meteoroloških analiz, ki zajemajo obdobje od leta 1958, se je letošnji obrat vetrov zgodil izjemno zgodaj.

Eden najzgodnejših primerljivih dogodkov v preteklosti je bil zabeležen 28. novembra 1968. Podoben zelo zgodnji obrat se je pojavil tudi novembra 2025.

Letos pa so vetrovi spremenili smer že približno dva tedna prej.

Meteorologi zato govorijo o rekordno zgodnji motnji stratosferskega polarnega vrtinca.

Pri tem izraz razpad polarnega vrtinca ne pomeni, da je vrtinec dokončno izginil. Gre za izrazito oslabitev oziroma porušitev njegove običajne strukture.

Najnovejše napovedi kažejo, da bi se lahko stratosferski vrtinec v drugi polovici novembra ponovno okrepil.

Zakaj lahko to vpliva na vreme v Sloveniji?

Dogajanje visoko nad Arktiko lahko vpliva tudi na gibanje zračnih mas precej nižje, kjer nastaja vreme, ki ga občutimo na površju. Ob oslabitvi polarnega vrtinca se lahko spremenijo zračni tokovi nad severno poloblo. To lahko poveča možnost, da hladen arktični zrak prodre proti južnejšim območjem.

V Evropi bi to lahko pomenilo obdobja nižjih temperatur, večjo možnost sneženja ali spremenjene poti vremenskih front. Vendar povezava ni neposredna.

Spremembe v stratosferi potrebujejo čas, da se njihov vpliv morebiti prenese v nižje plasti ozračja. To se lahko zgodi v nekaj tednih, včasih pa izrazitejšega vpliva na vreme pri tleh sploh ni.

Za Slovenijo zato trenutno ni mogoče trditi, da bo zaradi letošnjega dogodka december izjemno mrzel ali snežen.

Veliko bo odvisno od razporeditve območij visokega in nizkega zračnega tlaka nad Atlantikom in Evropo.

Spomin na zimo 2018, ko je Evropo zajel hud mraz

Eden najbolj znanih primerov vpliva motenj polarnega vrtinca je februar 2018. Takrat je izrazito stratosfersko segrevanje prispevalo k spremembam zračnega kroženja, ki so omogočile prodor zelo hladnega zraka iz vzhodne Evrope.

V zahodni in osrednji Evropi so ta vremenski dogodek poimenovali Zver z vzhoda oziroma Beast from the East.

Mraz in sneženje sta povzročila velike težave v prometu ter vsakdanjem življenju. Toda vsakemu nenadnemu stratosferskemu segrevanju ne sledi podoben dogodek.

Nekatere motnje imajo razmeroma majhen vpliv na vreme pri tleh, druge pa povzročijo izrazite spremembe predvsem v Severni Ameriki ali Aziji.

Bazen Novo mesto v snegu
Nas čaka še ena huda zima s snegom? Foto: arhiv Vse za moj dan

Kaj je povzročilo letošnjo nenavadno zgodnjo motnjo?

Znanstveniki proučujejo več možnih razlogov.

Med njimi je vpliv močnih atmosferskih valov, ki iz nižjih plasti ozračja prenašajo energijo proti stratosferi in lahko oslabijo polarni vrtinec.

Raziskovalci spremljajo tudi povezavo z vremenskim pojavom El Niño, ki spreminja temperaturo površinske vode v tropskem Tihem oceanu in vpliva na kroženje zraka.

Možen dejavnik so tudi nenavadno tople oceanske površine in zmanjšana pokritost z morskim ledom na nekaterih območjih Arktike.

Toda za zdaj ni dokazano, da bi posamezen dejavnik sam povzročil letošnji dogodek.

Prav tako znanstveniki še nimajo jasnega odgovora, kako podnebne spremembe dolgoročno vplivajo na pogostost in moč takšnih motenj.

Bo zima 2026/2027 res drugačna?

Za zdaj je potrjeno predvsem to, da se je nad Arktiko zgodila zelo nenavadna in zgodnja sprememba stratosferskih vetrov.

Njene morebitne posledice za evropsko vreme bodo meteorologi spremljali v prihodnjih tednih.

Britanska meteorološka služba Met Office opozarja, da lahko polarni vrtinec po takšnem dogodku razmeroma hitro okreva, vpliv na vreme pri tleh pa ni zagotovljen.

Tudi če se poveča možnost hladnih prodorov, to še ne pomeni, da bo celotna zima hladnejša od dolgoletnega povprečja.

Za Slovenijo bodo zato precej uporabnejše redno posodobljene vremenske napovedi Agencije RS za okolje kot napovedi, ki na podlagi enega samega dogodka obljubljajo večmesečni mraz.

V naslednjih dveh do štirih tednih bo pomembno predvsem spremljati, ali se bo motnja iz stratosfere prenesla tudi v nižje plasti ozračja. Šele takrat bo jasneje, ali bo dogajanje nad Arktiko pomembneje vplivalo tudi na vreme pri nas.

Blaž

Blaž je glavni pisec in urednik portala Vse za moj dan. Pišem o domu, vrtu, hrani, potovanjih, Jadranu in vsakdanjih zanimivosti iz Slovenije.

Morda bi vas zanimalo tudi

Vse za moj dan
Pregled zasebnosti

Spletna stran uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo kar najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in omogočajo funkcije, kot so prepoznavanje ob ponovnem obisku naše spletne strani ter pomoč naši ekipi pri razumevanju, kateri deli spletne strani so vam najbolj zanimivi in uporabni.