Na kompostu se najpogosteje znajdejo kavna usedlina, olupki krompirja, jajčne lupine, ostanki solate, pokošena trava in bananini olupki. To so skoraj klasični gospodinjski ostanki, ki jih večina ljudi že povezuje z naravnim kroženjem hranil. Veliko manj pozornosti pa dobi odpadek, ki ga poleti in jeseni pogosto brez razmisleka zavržemo: koruzno ličje, torej suhi ali sveži listi, ki obdajajo koruzni storž.
Koruzno ličje je na prvi pogled nerodno. Je vlaknasto, trdo, zavzame veliko prostora in se v kompostniku ne razgradi tako hitro kot mehki kuhinjski ostanki. Prav zato ga marsikdo raje vrže v bioodpadke ali na kup ob robu vrta. A z malo priprave postane zelo uporaben del komposta. Pomaga ustvariti zračnost, prispeva ogljik, lepo dopolni mokre zelene ostanke in prepreči, da bi se kompost spremenil v težko, smrdečo maso.
Koruzno ličje ni odpadek, ampak suh gradbeni material za kompost
Dober kompost ni samo kup organskih ostankov. Je uravnotežena mešanica mokrega in suhega, mehkega in tršega, dušika in ogljika. Kuhinjski ostanki, sveža trava in ostanki zelenjave so praviloma bogati z dušikom in vlago. Suho listje, slama, vejice, karton, žagovina v zmerni količini in koruzno ličje pa v kompost prinašajo ogljik ter strukturo.
Koruzno ličje je zanimivo prav zato, ker ga ni mogoče vedno čisto preprosto uvrstiti v eno skupino. Sveže olupljeni listi so še nekoliko zeleni in vsebujejo več vlage. Kmalu pa se posušijo, postanejo bolj vlaknasti in se obnašajo kot rjavi material. V praksi jih zato večinoma uporabljamo kot dodatek k suhim, ogljikovim sestavinam.
V kompostu naredi prostor za zrak
Največja prednost koruznega ličja ni samo v hranilih, ampak v zračnosti. Kompost potrebuje kisik. Brez njega začne material gniti, namesto da bi se lepo razkrajal. Takrat se pojavi neprijeten vonj, kup postane sluzast, proces pa se upočasni.
Usitnjeno koruzno ličje med plastmi ustvari majhne zračne prostore. Ti pomagajo mikroorganizmom, ki razgrajujejo organske snovi. Zato je ličje še posebej koristno, kadar imate veliko sveže pokošene trave, ostankov zelenjave ali vlažnih kuhinjskih odpadkov.
Preden ga dodate, ga raje narežite
Najpogostejša napaka je, da koruzno ličje v kompostnik vržemo v dolgih, celih listih. Ti se lahko sprimejo, posušijo v trde trakove ali pa se razgrajujejo zelo počasi. Kompostu sicer ne škodijo, vendar boste čez več mesecev v njem še vedno našli prepoznavne kose.
Veliko bolje je, da ličje pred dodajanjem narežete, natrgate ali nasekljate. Manjši ko so koščki, hitreje jih bodo mikroorganizmi obdelali. Ni treba, da so popolnoma drobni. Že nekaj centimetrov dolgi trakovi so veliko boljši kot celi listi.
Kosilnica lahko pomaga pri večji količini
Če imate več koruznega ličja, ga lahko razgrnete po trati in čez njega zapeljete s kosilnico, ki ima koš za pobiranje. Tako ga hitro zdrobite in pomešate z nekaj pokošene trave. Nastane odlična mešanica za kompost, saj dobite kombinacijo suhega vlaknastega materiala in zelenega materiala, bogatega z dušikom.
Pri tem pazite, da ličje ni mokro in sprijeto. Suh material se lažje razreže in ne obremeni kosilnice. Če uporabljate kosilnico, naj bo površina ravna, brez kamenja in večjih trdih ostankov.
Kompost ne mara enoličnosti
Koruzno ličje je koristno, vendar ga ne dodajamo v debelih, samostojnih plasteh. Če v kompostnik stresemo veliko količino enakega materiala, se razgradnja upočasni. Bolje je delati tanke plasti in jih kombinirati.
Dober sistem je preprost. Na dno ali čez obstoječi kup dodamo plast suhega materiala, nato nekaj zelenih ostankov, nato spet suho plast. Koruzno ličje se lepo ujame s pokošeno travo, ostanki solate, olupki zelenjave, usedlino kave in drugimi kuhinjskimi odpadki rastlinskega izvora. Če je kup presuh, ga rahlo navlažimo. Če smrdi, dodamo več suhega materiala in ga prezračimo.
Razmerje naj bo približno, ne matematično
Vrtnarji pogosto omenjajo razmerje med zelenimi in rjavimi materiali. Praktično pravilo je, da naj bo rjavih, ogljikovih sestavin približno dva do trikrat več kot zelenih, dušikovih. To ni recept za tehtnico. Dovolj je opazovanje.
Če je kompost moker, težak in z vonjem po gnitju, potrebuje več rjavega materiala. Če je suh, hladen in se skoraj ne spreminja, potrebuje več zelenega materiala in nekaj vlage. Koruzno ličje pomaga predvsem pri prvi težavi, saj uravnoteži mokre ostanke.
Dodamo lahko tudi storže in stebla
Koruzno ličje ni edini del koruze, ki je uporaben. V kompost lahko dodamo tudi prazne storže in posušena stebla, vendar se razgrajujejo še počasneje. Storži so zelo trdi in jih je smiselno nasekati ali vsaj zdrobiti na manjše dele. Cela stebla je najbolje narezati.
Tak material je dober za dolgotrajnejšo strukturo komposta. Ne pričakujte, da bo izginil v nekaj tednih. Če želite hiter kompost za spomladansko uporabo, koruzne ostanke močno usitnite. Če imate večji kompostni kup, ki zori dlje, lahko prenese tudi bolj grobe koščke.
Grobi kosi so koristni, če jih ni preveč
Nekaj grobega materiala v kompostu ni napaka. Pomaga pri zračnosti in preprečuje zbitost. Preveč grobih kosov pa pomeni, da bo končni kompost neenakomeren. Pred uporabo ga boste morali presejati ali večje ostanke vrniti v nov kompostni kup.
Pazite na izvor koruze
Pri koruznem ličju je vredno razmisliti tudi o izvoru. Če je koruza z domačega vrta in veste, s čim je bila pridelana, je odločitev lažja. Pri kupljeni koruzi pa ne veste vedno, ali so bili uporabljeni pesticidi oziroma kakšna sredstva. To ne pomeni, da je vsako kupljeno ličje problematično, je pa dobro biti zmeren.
Če želite kompost za zelenjavne grede, na katerih pridelujete hrano, je smiselno uporabljati čim bolj preverjene materiale. Pri večjih količinah ličja iz neznanega vira ga lahko raje kompostirate dlje, v dobro prezračenem kupu, in končni kompost uporabite premišljeno.
Ne dodajajte plesnivih ali umazanih ostankov brez premisleka
Če je ličje plesnivo, močno onesnaženo ali prepojeno z neznanimi snovmi, ga ne dodajajte na kompost za vrtne gredice. Manjša naravna razgradnja ni težava, a material z neprijetnim vonjem, madeži ali ostanki kemikalij ni dobra izbira.
Kje se koruzno ličje najbolj obnese?
Koruzno ličje je odlično v klasičnem vrtnem kompostniku, kjer se mešajo vrtni in kuhinjski ostanki. Dobro se obnese tudi v večjih kompostnih kupih, kjer je dovolj prostora za plastenje in obračanje. Manj primerno je za majhne zaprte posode, kjer ni dovolj zraka in kjer se material zaradi velikosti težje razgradi.
Pri kompostu za trato, zelenjavni vrt ali cvetlične grede ima tak dodatek smisel, ker izboljša strukturo. Končni kompost je bolj rahel, posebej če v procesu ni bilo preveč mokrih ostankov. To je pomembno pri vrtovih, kjer želimo izboljšati tla, ne samo dodati hranila.
Zastirka ali kompost
Koruzno ličje lahko uporabimo tudi kot grobo zastirko, vendar je za večino gred bolj praktično, če ga najprej usitnimo in kompostiramo. Celi listi se lahko premikajo z vetrom, niso najlepši na pogled in se ne poležejo enakomerno. V kompostu pa opravijo bolj koristno delo.
>>> PREBERI ŠE: Sveže pokošena trava na kompost: da, vendar le pod enim pogojem
Kompost se izboljša z ostanki, ki jih običajno spregledamo
Najboljši domači kompost ne nastane iz ene čudežne sestavine. Nastane iz pametnega združevanja različnih materialov. Kuhinjski ostanki prinesejo vlago in dušik, suho listje in ličje prineseta ogljik, vejice in grobi delci zrak, čas pa vse poveže v temno, drobljivo snov, ki jo vrt prepozna kot hrano.
Koruzno ličje je prav zato vredno več pozornosti. Ni tako slavno kot jajčne lupine in ni tako priljubljeno kot bananin olupek. A v kompostu ima vlogo, ki je pogosto pomembnejša: pomaga, da kup diha, da se ne zlepi in da se mokri ostanki razgrajujejo bolj enakomerno.
Naslednjič, ko boste lupili koruzo, listov ne zavrzite takoj. Narežite jih, posušite ali zmešajte z drugimi ostanki in jih dodajte v kompost. Iz neprivlačnega kupa vlaknastih listov lahko nastane del odličnega domačega gnojila. Vrt ne potrebuje popolnosti. Potrebuje kroženje, potrpežljivost in nekaj občutka za ravnovesje.
